Grad Rajhenburg stoji na strmem skalnatem pomolu nad reko Savo. Je najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem. V virih se omenja že 29. septembra 895, piše na spletni strani Turističnega društva v Brestanici. Foto: www.brestanica.com
Grad Rajhenburg stoji na strmem skalnatem pomolu nad reko Savo. Je najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem. V virih se omenja že 29. septembra 895, piše na spletni strani Turističnega društva v Brestanici. Foto: www.brestanica.com
Mariborski mestni grad je posebej zanimiv zaradi svoje lege v središču današnjega mesta Maribor. Foto: kraji.eu
Knežji dvorec v Celju je največja in najpomembnejša slovenska gotska posvetna palača. Foto: Zavod Celeia Celje
Lanthieriji so bili vneti graditelji. V Vipavi so ob izvirih istoimenske reke tik starega Baumkirchnerjevega gradu postavili sredi 17. stol. dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo imenitne štukature. Zgradili naj bi ga leta 1669 in je tipičen primer beneške arhitekture. Foto: slovenia.info

Župani občin Krško, Maribor, Celje in Vipava so na ministrstvu za kulturo z ministrico Majdo Širca podpisali pogodbe o sofinanciranju obnove kulturnih spomenikov v lasti občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. V sofinanciranje so bili sprejeti štirje projekti prenove gradov v skupni vrednosti 11 milijonov evrov.

Za prenovo gradu Brestanica (Rajhenburg) je občina Krško pridobila tri milijone evrov, prav tako tri milijone evrov je občina Maribor pridobila za prenovo mariborskega gradu. Celjska mestna občina je za prenovo Knežjega dvorca pridobila slaba dva milijona evrov, občina Vipava pa za prenovo Lanthierijeve graščine tri milijone evrov.

Širca: Kulturna dediščina kot "rana"
Kot je ob podpisu pogodb dejala Majda Širca, ministrstvo v prejšnjih letih ni bilo tako uspešno pri črpanju evropskih sredstev, zdaj pa se stanje izboljšuje. Kulturno dediščino je označila kot "rano", saj njeno obnavljanje ni preprosto. Kot je še dejala, so občine in država mnogokrat znale kaj obnoviti, prenovljenim objektom pa je bilo težje najti nove vsebine. Izbrani štirje projekti prenove so nove vsebine znali najti, je poudarila Širca.

Grad Brestanica je najstarejši v virih omenjeni slovenski grad z najstarejšo ohranjeno romansko kapelo in odličnimi renesančnimi profanimi poslikavami. Današnjo podobo je dobil v začetku 17. stoletja, zadnji pečat pa so mu dali menihi trapisti. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu sedež preselitvenega urada za izgon Slovencev.

Danes je urejen le del grajskih prostorov, v njih je zbirka o slovenskih izgnancih in političnih zapornikih ter internirancih, o zgodovini gradu in o menihih trapistih. V sklopu obnove bodo v gradu med drugim uredili sodobne muzejske prostore za dislocirano enoto Muzeja novejše zgodovine in večnamenske dvorane za kulturne in turistične prireditve.

Mariborski grad je iz renesančne utrdbe zrasel v baročno rezidenco. V njem ima prostore Pokrajinski muzej Maribor. Celostna prenova gradu se je začela že leta 2001, končana bo leta 2012. V sklopu tretje faze prenove med drugim načrtujejo ureditev in zasteklitev dvorišča s postavitvijo lapidarija, prenovo kapel, restavratorske posege na Sternenovi poslikavi v pritličju palacija in dokončanje ureditve stalne postavitve.

Knežji dvorec v Celju je zgrajen na rimskih temeljih. Prvič se omenja leta 1323. Pozneje je bil večkrat preurejen. Sredstva so namenjena III. fazi prenove, ki obsega prenovo zahodnega trakta in komunikacijskega stolpa za potrebe Pokrajinskega muzeja Celje.

Lanthierijeva graščina je bila zgrajena leta 1659, med letoma 1702 in 1762 je bila razširjena in prenovljena. Po prenovi bo v graščini potekal študij vinogradništva in vinarstva v okviru Univerze v Novi Gorici, urejen bo tudi muzej.

Javni razpis za sofinanciranje operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin je že tretji razpis ministrstva za kulturo, ki s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj podpira obnovo tako kulturnih spomenikov kot tudi objektov javno kulturne infrastrukture v lasti občin. V letu 2008 razpisanih 5,4 milijona evrov je bilo razdeljenih med osem občin, v letu 2009 razpisanih 10 milijonov evrov pa med pet občin.
Foto: KRAJI - Slovenija