Mariborska srednjeveška judovska skupnost je bila tako številčno kot tudi ekonomsko zelo močna. Postopoma pa so postajali Judje, ki so imeli trgovske povezave tudi s Prago, Dubrovnikom in Benetkami in ki jim je velike dobičke prinašala prav trgovina z beneškim blagom, vse bolj finančno obremenjeni, za časa Maksimiljana I. pa so se začele krepiti tudi protijudovske zahteve, zato je cesar marca 1496 izdal ukaz, da morajo Judje zapustiti Koroško; kmalu je enak odlok sledil tudi za Štajersko. Iz Štajerske, torej tudi iz Maribora, so se morali izseliti do 6. januarja 1497. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Mariborska srednjeveška judovska skupnost je bila tako številčno kot tudi ekonomsko zelo močna. Postopoma pa so postajali Judje, ki so imeli trgovske povezave tudi s Prago, Dubrovnikom in Benetkami in ki jim je velike dobičke prinašala prav trgovina z beneškim blagom, vse bolj finančno obremenjeni, za časa Maksimiljana I. pa so se začele krepiti tudi protijudovske zahteve, zato je cesar marca 1496 izdal ukaz, da morajo Judje zapustiti Koroško; kmalu je enak odlok sledil tudi za Štajersko. Iz Štajerske, torej tudi iz Maribora, so se morali izseliti do 6. januarja 1497. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
V preteklosti srednjeveške Evrope so Judje odigrali izjemno pomembno vlogo, saj so s svojo dejavnostjo na gospodarskem in kulturnem področju pripomogli k njenemu napredku in tako sooblikovali njeno podobo. Foto: EPA

Evropski dan judovske kulture je del širše pobude praznovanj, ki se na isti dan zgodijo po evropskih prestolnicah in večjih evropskih mestih - letos je ta dan 6. september.

V Ljubljani Dušan Šarotar, v Mariboru priložnostna razstava
V prestolnici je v Mestnem muzeju potekalo literarno dopoldne Biljard v Dobrayu s pisateljem Dušanom Šarotarjem; ta v istoimenskem romanu namreč načenja temo deporacije prekmurskih Judov v koncentracijsko taborišče Auschwitz (v eni sami noči je bilo deportiranih vseh 400 prekmurskih Judov. Po vojni se jih je vrnilo samo 26 in soboška judovska skupnost, ki je v letih pred vojno predstavljala eno največjih judovskih občin v tedanji Jugoslaviji, si ni nikoli več opomogla).

V Mariboru, natančneje v Sinagogi Maribor, sta mogoča ogled razstave Judovska dediščina na Slovenskem (to je ena prvih razstav, posvečena temu pogosto prezrtemu delu slovenske kulturne zgodovine) ter udeležitev predstavitve praznika roš hašana, prvega dne deset dni trajajočih "velikih praznikov". V teh desetih dneh si Judje izprašajo vest in prosijo Boga za odpuščanje svojih grehov. Dnevi kesanja se končajo s spravnim dnevom - jom kipur. Roš hašana, ki je judovsko novo leto, je tudi zapovedan dan počitka.

Sprehod po judovski Lendavi
V lendavski sinagogi bo omogočen ogled stalne razstave o zgodovini dolnjelendavskih Judov, potekal pa bo tudi izbor literarnih del pisateljev judovskega rodu. Organiziran bo tudi vodeni sprehod po judovski Lendavi, predvajali bodo dokumentarni film RTV Slovenija Šoa - teža molka, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili koncertu madžarske klezmerskupine Budapest Klezmer Band.

V Kopru bo v tamkajšnem Pokrajinskem arhivu odprta razstava z naslovom Spomin na holokavst. Obiskovalci bodo tako spoznali judovsko kulturo in tradicijo, navade in osnovna načela, ki narekujejo življenje vernemu Judu, ter tradicionalno glasbo.

V Sloveniji letos že četrtič
Evropski dan judovske kulture soorganizirajo B'ai B'rith Europe, Evropski svet judovskih skupnosti in Mreža španskih judovskih organizacij. V Sloveniji, ki se je projektu pridružila leta 2006, organizacija poteka s pomočjo Združenja staršev in otrok Sezam, Judovske skupnosti Slovenije in Kadime - judovske mladinske organizacije, Sinagoge Maribor, Zavoda za kulturo in promocijo Lendava in številnih prostovoljcev.