Kolumbijska umetnica Alexandra Cárdenas v svoji praksi kodiranja v živo prepleta kompozicijo, programiranje in improvizacijo. Z raznolikim portfeljem, ki zajema opero, komorno glasbo, gledališče, potopitvene instalacije in generativne vizualne podobe, raziskuje zmožnosti računalniške kode, razširjene resničnosti in umetne inteligence za umetniško izražanje. Nastopila je na osrednjem dogodku letošnjega festivala Adela v Kinu Šiška. Foto: Ljudmila/Antoinette Dyksman
Kolumbijska umetnica Alexandra Cárdenas v svoji praksi kodiranja v živo prepleta kompozicijo, programiranje in improvizacijo. Z raznolikim portfeljem, ki zajema opero, komorno glasbo, gledališče, potopitvene instalacije in generativne vizualne podobe, raziskuje zmožnosti računalniške kode, razširjene resničnosti in umetne inteligence za umetniško izražanje. Nastopila je na osrednjem dogodku letošnjega festivala Adela v Kinu Šiška. Foto: Ljudmila/Antoinette Dyksman

V času, ko se generativna umetnost vse bolj vpleta v vsakdanje življenje, želi Društvo Ljudmila prikazati drugačno plat računalniških algoritmov in kodiranja. Da nam lahko služijo kot ustvarjalno in raziskovalno javno dostopno orodje, poudarjajo tudi z drugim festivalom Adela, posvečenemu generativni umetnosti od slike, zvoka, videa, računalniške kode in vsega vmes.

Če so z leti začele prevladovati predvsem plačljive oblike generiranja tovrstnih vsebin, se na Ljudmili želijo posvetiti predvsem prosto dostopnim in odprtokodnim tehnologijam, s čimer poudarjajo kolektivno delo in ustvarjalen pristop k tej zvrsti računalniške umetnosti. Festival tako vključuje delavnice, umetniški sejem, glasbene dogodke in spremljevalne dogodke. Vstop na festival je bil tudi tokrat brezplačen.

Celoten program festivala je objavljen na tej spletni strani. Potekal je do nedelje, 2. junija, v Kinu Šiška, Slovenski kinoteki in v osmo/zi.

Druga izvedba festivala s pestrejšim spremljevalnim programom
Kot nam je že lani ob prvi ediciji zaupal kurator in producent festivala Luka Frelih, so z drugo edicijo festivala želeli strniti dogajanje in razširiti njegov spremljevalni program. Tako je festival do vikenda, ko je v soboto v Kinu Šiška potekal glavni dan festivala, nudil serijo izobraževalnih delavnic na temo generativnega 3D-modeliranja, delovanju umetnih nevronov s pomočjo analognega računalništva in hekanju domače zastarele strojne opreme, ki jo je vodil raziskovalec trajnostnih principov v računalništvu Rein van der Woerd.

Utrinek iz letošnjega sejma Parameter, na katerem se je predstavljalo 14 domačih in tujih umetnikov. Foto: Ljudmila/Katja Goljat
Utrinek iz letošnjega sejma Parameter, na katerem se je predstavljalo 14 domačih in tujih umetnikov. Foto: Ljudmila/Katja Goljat

Sejem generativnih umetnosti predstavlja mednarodno računalniško kreativnost
Woerd v svojem umetniškem delu naslavlja eno od glavnih tematik letošnjega festivala Adela t. i. permacomputing ali trajnostne prakse računalništva, ki so ji na osrednjem dogodku v soboto tudi posvetili okroglo mizo. Poleg tega je sobotni dan v Kinu Šiška vključeval delavnico nosljive tehnologije in e-tekstilij Mehko prototipiranje in sejem generativnih umetnosti Parameter, ki je premierno gostil 14 domačih in tujih umetnikov. "Letos se osredotoča na prakse, ki prepletajo strojne in ročne tehnike, eksperimentalno prehajajo med digitalnim in analognim ter temeljijo na principih odprte kode, kreativnega kodiranja in trajnostnega računalništva," so sporočili organizatorji.

Na sejmu so bile razstavljene grafike, objekti, roboti, zini, instalacije, interaktivna dela in eksperimenti, ki v igri med kontingenco in izračunljivostjo brišejo meje med organskim in sintetičnim, upogibajo fizikalne zakonitosti materialov, razkrivajo krhkost in ideološko upogljivost medijev, stroje v proces vključujejo kot ustvarjalne partnerje, raziskujejo generativnost optičnih pojavov ali pa se nenehno razvijajo dalje, so še zapisali.

Sodelujoči umetniki in umetnice na sejmu Parameter

DuctTape Collective (Polina Slavova & Nai-Syuan Ye), Interference (Vesna & Borut Vega), Carolin Liebl & Nikolas Schmid-Pfähler, Verena Mayrhofer, Senka Milutinović, Tanja Minarik, Abe Pazos Solatie, Tristan Rolin, Lucian Shin, Adrian Samuel Stell Pičman, Liselotte van Daele.

Ljudmila je leta 2022 ob 10. obletnici gibanja algorave v Cukrarni priredila dogodek Algopolis za popularizacijo kodiranja v živo. Festival Adela duh tega dogodka ohranja tudi v svojem programu, na katerem je letos nastopilo več tujih umetnikov. Na fotografiji utrinek iz koncertne dvorane Kina Šiška. Foto: Ljudmila/Katja Goljat
Ljudmila je leta 2022 ob 10. obletnici gibanja algorave v Cukrarni priredila dogodek Algopolis za popularizacijo kodiranja v živo. Festival Adela duh tega dogodka ohranja tudi v svojem programu, na katerem je letos nastopilo več tujih umetnikov. Na fotografiji utrinek iz koncertne dvorane Kina Šiška. Foto: Ljudmila/Katja Goljat

Mednarodni nabor koderk in koderjev zvoka in slike v živo
Osrednji dan je zaključil koncertni večer elektronske glasbe z živimi nastopi osmih predstavnic in predstavnikov kodiranja zvoka in slike v živo. Nastopili bodo kolumbijska umetnica Alexandra Cárdenas, ki v svoji praksi kodiranja v živo prepleta kompozicijo, programiranje in improvizacijo, islandski skladatelj in računalničar, specializiran za računalniško glasbo in algoritemsko kompozicijo Bjarni Gunnarsson, slovenska skladateljica potopitvenih psihogeografskih zvočnih krajin beepblip, umetnika in programerja Pondskater in Sol Sarratea iz Nemčije ter nizozemski umetniki Sabrina Verhage, Saskia Freeke in Timo Hoogland.

Del festivala je tudi Navidezni teren, skupinska razstava ustvarjalcev mlajše generacije (Dorijan Šiško, Maja Bojanić, Matej Mihevc, Lara Žagar), ki v svoji umetniški produkciji s fiktivljanjem presegajo obstoječe pripovedi, infrastrukture in materialne predoločenosti v gradnji še neznanih tal, kjer se sedanjost cepi v alternativne tokove prihodnjih zgodovin. Razstava je na ogled v galeriji Kamera v Kinu Šiška do 27. junija.

Velik poudarek festivala Adela je na izobraževanju, zato v sklopu programa prirejajo številne delavnice in izobraževalna srečanja za izmenjavo znanj. Na fotografiji umetnik in pedagog Staš Vrenko med delavnico Sintetistična srečanja. Foto: Ljudmila/Matjaž Rust
Velik poudarek festivala Adela je na izobraževanju, zato v sklopu programa prirejajo številne delavnice in izobraževalna srečanja za izmenjavo znanj. Na fotografiji umetnik in pedagog Staš Vrenko med delavnico Sintetistična srečanja. Foto: Ljudmila/Matjaž Rust

Kaj se lahko naučimo iz dialoga s stroji in raziskovanja zgodovine računalništva
V dvorani Slovenske kinoteke so za zaključek festivala predvajali abstraktni znanstvenofantastični animirani film medijskega arheologa Joosta Rekvelda, meditacijo o materialnih procesih in časovnosti ter spekulacijo o tem, kaj bi tehnologija počela brez ljudi. Na film nizozemskega umetnika se naslanja tudi spremljevalno predavanje profesorja za medijsko teorijo na Inštitutu za muzikologijo in medijske znanosti Humboldtove univerze v Berlinu Wolfganga Ernsta o začetkih generativne umetnosti in informacijske estetike ter eksperimentiranju z analognimi napravami. "Eden od utemeljiteljev medijske arheologije bo s pogledom v zgodovino pokazal na aktualnost analognega računalništva, o pristnosti in trajnosti tega medija pa se bo nato pogovarjal še z avtorjem filma."