V Kinu Šiška poteka prvi festival Adela, ki združuje in nadgrajuje pretekle aktivnosti Društva Ljudmila. Prihodnje leto računajo, da bodo festival izvedli že pozno spomladi in z obširnejšim ter bolj strnjenim programom. Foto: Društva Ljudmila
V Kinu Šiška poteka prvi festival Adela, ki združuje in nadgrajuje pretekle aktivnosti Društva Ljudmila. Prihodnje leto računajo, da bodo festival izvedli že pozno spomladi in z obširnejšim ter bolj strnjenim programom. Foto: Društva Ljudmila

Celoten program festivala si lahko ogledate na tej spletni strani.

V Ljubljani pod okriljem Društva Ljudmila poteka nov festival, imenovan Adela. Na festivalu posvečajo pozornost praksam, ki vznikajo na področju generativnih umetnosti, kot so slike, zvok, video, tekst, računalniška koda in mnoge druge vsebine. Luka Frelih, kurator in producent festivala, je v izjavi za MMC dejal, da Ljudmila že od nekdaj odpira prostor srečevanja umetnosti in programiranja. Podpora in grajenje skupnosti kodiranja v živo, česar del je tudi fesival Adela, je rezultat povabila k evropskemu projektu On The Fly, ki je odprl možnosti za izobraževanja in programska sredstva za tovrstne dogodke, je pojasnil Frelih.

Kurator in producent festivala Adela Luka Frelih. Foto: Katja Goljat/Ljudmila
Kurator in producent festivala Adela Luka Frelih. Foto: Katja Goljat/Ljudmila

Če so z leti začele prevladovati predvsem plačljive oblike generiranja tovrstnih vsebin, se na Ljudmili želijo posvetiti predvsem prosto dostopnim in odprtokodnim tehnologijam, s čimer poudarjajo kolektivno delo, javno dostopna orodja in ustvarjalen pristop k tej zvrsti računalniške umetnosti. Festival vključuje delavnice, umetniški sejem, predstave v živo in spremljevalne dogodke. Vstop na festival je brezplačen.

Že prva izvedba festivala usmerjena v izobraževanje, predstavitev umetnikov in druženje
Festival Adela združuje in nadgrajuje dva Ljudmilina projekta, glasbeni dogodek Algopolis in festival umetnosti, znanosti in tehnologije A dela?. "Izkoristili smo to preteklo usmeritev, ker smo se vedno bolj želeli ukvarjati z računalniško programabilno generativno umetnostjo," pojasnjuje Frelih.

Središče dogajanja na festivalu predstavlja sejem generativnih umetnosti, imenovan Parameter, na katerem bodo predstavljena dela, ki uporabljajo generativna in algoritemska orodja za ustvarjanje analogno-digitalnih prepletov. "Na sejmu bodo predstavljene prakse, kot so generativno izrisovanje, algoritmično tkanje, analogno računalništvo in sintetične skulpture," so sporočili iz Ljudmile.

Utrinek iz sejma generativnih umetnosti, naslovljenem Parameter. Foto: Katja Goljat/Ljudmila
Utrinek iz sejma generativnih umetnosti, naslovljenem Parameter. Foto: Katja Goljat/Ljudmila

Na sejmu se predstavljajo umetniki Flor de Fuego, Neža Knez - knnz, Rosemary Lee, Dominik Mahnič, Matej Mihevc, Blaž Miklavčič, Kobeiagi kilims (Ivana Blaž in Nina Mršnik), Dorijan Šiško, Nejc Trampuž, Brin Žvan in Mathias Schifter, Liselotte Van Daele, Ava Zevop in Jernej Županič. Ob sejmu poteka tudi delavnica Algoritemski vzorci, v sklopu katere raziskujejo uporabo algoritemskih postopkov pri ustvarjanju grafičnih in glasbenih vzorcev.

Algorave: večer elektronske glasbe, kjer sta glasba in slika v živo generirani prek računalniških kod
Po lanskem algorave glasbenem večeru v Sloveniji bodo v sklopu Adele tak koncertni večer elektronske glasbe ponovili z živim nastopom osmih predstavnic in predstavnikov kodiranja zvoka in slike v živo. Nastopili bodo badcirculation, hellocatfoot in digital selves iz Velike Britanije, Iván Paz iz Španije, Flor de Fuego iz Argentine in Luka Prinčič, Ansambel PRSA ter Blaž Pavlica iz Slovenije.

Ljudmila je lani ob 10. obletnici gibanja algorave v Cukrarni priredila dogodek Algopolis za popularizacijo kodiranja v živo. Festival Adela duh tega festivala ohranjal tudi v svojem programu. Na fotografiji prizor iz koncertnega večera v Kinu Šiška. Foto: Katja Goljat/Ljudmila
Ljudmila je lani ob 10. obletnici gibanja algorave v Cukrarni priredila dogodek Algopolis za popularizacijo kodiranja v živo. Festival Adela duh tega festivala ohranjal tudi v svojem programu. Na fotografiji prizor iz koncertnega večera v Kinu Šiška. Foto: Katja Goljat/Ljudmila
Sorodna novica S čopičografom soustvarjena dela Dominika Mahniča v Galeriji Vžigalica

Pred festivalom je že potekala razstava in tri rubrike v publikaciji, ki so "analizirali domet sodobnih generativnih tehnologij"
V sklopu predfestivalnega dela programa so v Ljudmili letos priredili razstavo Dominika Mahniča Krmiljenje čopiča, ki je bila v jeseni na ogled v Galeriji Vžigalica. Predstavljena so bila Mahničeva dela, ki jih je umetnik soustvaril z uporabo stroja in prikazujejo primer generativne umetnosti.

Mahnič svojo t. i. penzlografijo razvija od leta 2016, kar je razvidno tudi iz časovnega traku, ki je bila ena od komponent razstave. V to leto sega izdelava njegovega prvega numerično računalniško nadzorovanega stroja, takrat imenovanega 3D-premikač. Veselje do dela s stroji in tehnologijo je Mahniču predstavljalo glavno gonilo ustvarjanja. Videl je potencial v takšnem načinu dela pri drugih umetnikih in zdelo se mu je, da se da še marsikaj razviti in narediti na tem področju.

Poleg razstave so v rubriki Digitalni obrok v reviji Razpotja objavili serijo prevedenih prispevkov treh umetnikov in teoretikov generativne umetnosti, Eryka Salvaggia, Wolfganga Ernsta in Kanada Chakrabartija. "Vsi trije skozi različne pristope analizirajo domet sodobnih generativnih tehnologij prek reaktualizacije metod iz preteklosti (Salvaggio), analize (tehno)lógosa stroja samega (Ernst) in spekulativnega premisleka o tem, ali je umetna super inteligenca lahko kreativna (Chakrabarti)," so sporočili iz Ljudmile.

Delavnico, posvečeno vzorcem, ki nastajajo z uporabo algoritemskih postopkov, so na prvem festivalu Adela vodili mednarodno uveljavljeni ustvarjalci na področju kodiranja v živo – Iván Paz, Lizzie Wilson, Dave Griffiths in Alex McLean. V praktičnem delu so se udelećenci učili in preizkusili starodavno tehniko tkanja s ploščicami, pri kateri z enostavnimi zaporedji obratov kartic dobimo kompleksne barvne in geometrijske preplete. Na podlagi te izkušnje je sledil pogovor o algoritemskih vzorcih v sodobnih umetniških in ustvarjalnih praksah - kako ti delujejo in ustvarjajo pomene na preseku analognega in digitalnega. Foto: Matjaž Rušt
Delavnico, posvečeno vzorcem, ki nastajajo z uporabo algoritemskih postopkov, so na prvem festivalu Adela vodili mednarodno uveljavljeni ustvarjalci na področju kodiranja v živo – Iván Paz, Lizzie Wilson, Dave Griffiths in Alex McLean. V praktičnem delu so se udelećenci učili in preizkusili starodavno tehniko tkanja s ploščicami, pri kateri z enostavnimi zaporedji obratov kartic dobimo kompleksne barvne in geometrijske preplete. Na podlagi te izkušnje je sledil pogovor o algoritemskih vzorcih v sodobnih umetniških in ustvarjalnih praksah - kako ti delujejo in ustvarjajo pomene na preseku analognega in digitalnega. Foto: Matjaž Rušt

V prihodnosti se obeta še bolj strnjeno dogajanje, mednarodni pozivi in posebna nagrada
Luka Frelih je še napovedal, da bodo program festivala razvijali še naprej. V prihodnjih edicijah festivala želijo ohraniti podobno širok spekter dejavnosti festivala, le da ga bojo zgostili v enotno festivalsko dogajanje. Načrtujejo tudi javni mednarodni poziv in ustanovitev posebne nagrade za področje generativne umetnosti.

Prihodnje leto bodo festival prestavili iz jeseni na pozno pomlad, saj se bo druga edicija festivala Adela zgodila že v zaključku maja in začetku junija.