Rimski cesar Konstantin Veliki je mesto ponovno zgradil na mestu grške kolonije Bizanc in vanj prenesel prestolnico. Po sebi ga je imenoval Konstantinopel. Ko se je leta 476 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela, je postalo prestolnica vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 so mesto zavzeli muslimanski otomanski Turki in ga kmalu razglasili za glavno mesto svoje države. Šele 28. marca 1930 so ga uradno preimenovali v Istanbul. Foto: EPA
Rimski cesar Konstantin Veliki je mesto ponovno zgradil na mestu grške kolonije Bizanc in vanj prenesel prestolnico. Po sebi ga je imenoval Konstantinopel. Ko se je leta 476 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela, je postalo prestolnica vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 so mesto zavzeli muslimanski otomanski Turki in ga kmalu razglasili za glavno mesto svoje države. Šele 28. marca 1930 so ga uradno preimenovali v Istanbul. Foto: EPA

Carigrad, največje mesto v Turčiji in peto največje mestno območje na svetu, velja za kulturno in finančno prestolnico Turčije. Mesto leži na ožini Bospor in obsega območje naravnega pristanišča Zlati rog. Razteza se tako na evropsko kot azijsko stran Bosporja in je tako edina svetovna metropola, ki leži na dveh celinah.

Od prestolnice Rimskega cesarstva do prestolnice kulture
V svoji dolgi zgodovini je bil Carigrad prestolnica Rimskega cesarstva, Vzhodnorimskega cesarstva, pa Latinskega in Otomanskega cesarstva. V letu 2010 pa bo skupaj z nemškim Essnom in madžarskim Pecsem evropska prestolnica kulture.

Zgodovinska območja Carigrada so na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine uvrstili leta 1985, znano je tudi kot "mesto sedmih gričev", saj je bil najstarejši del mesta - tako kot Rim - zgrajen na sedmih gričih zgodovinskega polotoka (tam se je raztezal Konstantinopel), na vsakem stoji mošeja zgodovinskega pomena. Griči so predstavljeni tudi na mestnem grbu s sedmimi trikotniki, nad katerimi se dvigajo štirje minareti.

Carigrad je z dolgo zgodovino postal kulturni in etnični talilni lonec, zato se ponaša s številnimi raznolikimi znamenitostmi, med katerimi so mošeje, cerkve, sinagoge, palače, gradovi in stolpi, ki vsako leto v mesto privabijo milijone obiskovalcev in so srce in duša mesta.

Za najprepoznavnejšo znamenitost Carigrada velja Cerkev svete Modrosti (Hagija Sofija), ki jo dal zgraditi bizantinski cesar Justinijan. Po muslimanskem zavzetju so cerkev spremenili v mošejo. Danes je v njej muzej.