Letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Foto: BoBo
Letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Foto: BoBo
false
Letošnji nagrajenci z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Foto: BoBo
false
Tone Partljič je prejel Prešernovo nagrado za svoj bogat ustvarjalni opus. Foto: MMC RTV SLO
false
Janez Bogataj se je zahvalil tudi ministrici za kulturo, da je pomagala najti rešitev, da so lahko nagrajencem izročili takšne finančne nagrade kot v preteklosti. Foto: MMC RTV SLO
Prešerno po Prešernu
Izjava režiserja Mareta Bulca
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

"Ko sem sicer gledal včeraj časopise, kaj vse sem izjavil, je tam toliko globokih misli, da mi ni ostala nobena več. Ne pričakujte preveč. Najprej bi vam rad čestital, vsem nagrajencem, predvsem vam g. Petrić. Moral bi se zahvaliti tudi tistim, ki so me predlagali, nekateri tudi dvakrat. Med njimi je bil tudi moj prijatelj, ki je zapisal: če je lahko Dario Fo dobil Nobelovo nagrado, potem lahko tudi Partljič dobi Prešernovo nagrado," je dejal pisatelj in komediograf Tone Partljič, ki je poleg skladatelja in umetniškega vodje Iva Petrića letošnji prejemnik Prešernove nagrade.

Obregnil se je tudi ob aktualno dogajanje. "Moram povedati, da moramo biti tudi pisatelji nenehno budni in v stalni pripravljenosti, lahko pride navdih, pa bi ga zamudil in bi šel mimo tebe. Kaj bi bilo, če Prešeren ne bi bil pozoren v trnovski cerkvi ... nikoli ne bi zagledal Julije in potem ne bi bilo ne Sonetnega venca ne Ljubezenskih sonetov."

Kot je dejal, je zelo vesel, da je dobil "nagrado za vse tiste komediografe, ki smo jih prehitro pozabili, in tiste kolege okoli njega, ki pišejo". "Ampak jaz sem prvi in se mi zdi, kot da sem nas spravil v prvo literarno ligo."

Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

Bogataj: Nagrad ni nikoli preveč
"Posameznik je v sodobnem življenju postal pogosto razvrednoten in zapostavljen, kot del kapitalsko vodljive množice, kjer se postopno zmanjšujejo možnosti za ustvarjalnost in kreativnost. Pa vendar so posamezniki, ki kljub vsemu presegajo povprečja. Še več, s svojimi ustvarjanji v težkih razmerah lahko dajejo množici, katere del so, nekaj upanja in spodbud,
" je v svojem uvodnem govoru dejal Janez Bogataj, predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad. Kot je poudaril, čedalje več mladih, tudi kulturnih ustvarjalcev, odhaja v tujino, kjer jih sprejemajo in jim omogočajo delo.

"Popolnoma brezpredmetno je govorjenje, da vsako leto podeljujemo veliko nagrad na različnih kulturnih področjih. Nagrad je veliko, a nikoli preveč, saj z njimi tako država kot družba priznavata in potrjujeta pomen ustvarjalnih posameznikov in njihovo poslanstvo." Obregnil se je tudi ob nenehno varčevanje. "Zategniti moramo drugje in pri tistih, ki se jih ne dotaknejo humana sporočila kulturnih ustvarjalcev oz. so podobni tistim, ki so podobni klavrnim junakom v zgodbah kriminalnih nadaljevank, ki so postale žal tudi v Sloveniji del naše splošne medijske pedagogike ali stalnega resničnostnega šova."

Letošnja 70. podelitev nagrad je nastala po zamisli režiserja Mareta Bulca, ki jo povezuje z rdečo nitjo svetovljanske sporočilnosti sedme kitice Zdravljice, na oder pa je povabila tako v Sloveniji rojene umetnike kot tiste, ki prihajajo od drugod. Svetovljansko sporočilo verzov sedme kitice Prešernove Zdravljice so podčrtale večkratne izvedbe v več jezikih. V to so se spletla sporočila letošnjih nagrajencev, katerih delo in misli so približali njihovi videoportreti.

Umetniški program proslave so poleg v Sloveniji rojenih ustvarjalcev, predvsem gre za glasbenike, soustvarjali tudi tisti, ki v Sloveniji živijo, a so k nam prišli od drugod. Na oder so med drugim stopili Damir Avdić, Irena Preda, Ali R Taha, Nagisa Moritoki, Chris Eckman, Katinka Dimkaroska, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova ter igralka Pia Zemljič, ki je deklamirala celotno Zdravljico. S tem so želeli na ministrstvu za kulturo poudariti, da so vsi vitalen del naše umetniške scene in so "lakmusov papir naše večkulturne odprtosti in tolerantnosti".

Bulc: Umetniški del proslave je bil cenzuriran
Po prireditvi je režiser Mare Bulc prebral kritično izjavo, v kateri je dejal, da je bil umetniški del prireditve cenzuriran. "V zadnjih tednih sem se spraševal: pristati na cenzuro ali se umakniti. Odločil sem se, da bom kljub pritiskom, in čeravno se nisem več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo, zaradi umetnikov in sodelavcev, ki sem jih potegnil v projekt, s katerimi smo že tedne delali brez podpisanih pogodb in zaradi jedra mojega koncepta, ki ga niso prepovedali, temveč samo problematizirali, vztrajal do konca. Proslava je bila cenzurirana, njen umetniški avtorski del, protokolarni je tako ali tako vnaprej določen. Izločili so nekaj ključnih temeljev, zahtevali so novo scenografijo, scenografka je zato odstopila od projekta, odslovili so enega ključnih nastopajočih, dodali novo obvezno umetniško točko in drugo," je med drugim dejal Bulc. "Igrica z odpuščanjem, cenzura, ki sem je bil deležen z ekipo, in strah pred preveč provokativno, pretirano kritično proslavo sta pokazatelja popolnega nezaupanja v avtonomni umetniški izraz in kritični razmislek o času."

Prešernovanje na RTV Slovenija:
PONEDELJEK:

ob 12.00, 3. program Radia Slovenija, ARS, prenos recitala Prešernove poezije
ob 14.05, 3. program Radia Slovenija, ARS, Ars Humana: pogovor s Prešernovimi nagrajenci
ob 19.30, program Radia Slovenija, ARS, Esej na radiu: France Prešeren in naš čas
ob 20.00, RTV SLO 1, Portreti Prešernovih nagrajencev
ob 20.30, RTV SLO 1, Moj ata, socialistični kulak, posnetek gledališke predstave SNG-ja Drama Ljubljana

Prešerno po Prešernu
Izjava režiserja Mareta Bulca
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada