Nemška kanclerka Angela Merkel se je v preteklem tednu iz gruzijske prestolnice Tbilisi vrnila z med vojno zaplenjenim tihožitjem, ki ji ga je med njenim obiskom predal gruzijski premier Mamuka Bahtadze. Foto: EPA
Nemška kanclerka Angela Merkel se je v preteklem tednu iz gruzijske prestolnice Tbilisi vrnila z med vojno zaplenjenim tihožitjem, ki ji ga je med njenim obiskom predal gruzijski premier Mamuka Bahtadze. Foto: EPA
Tihožitje z zajcem
Tihožitje z zajcem, ki se po novem nahaja v dresdenski Galeriji slik starih mojstrov je okoli leta 1650 ustvaril Pietro Francesco Cittadini (1616-1681), v tamkajšnji zbirki sta še dve drugi njegovi deli. Foto: Wikipedia Commons

V Gruziji tako torej očitno zavzemajo drugačno stališče kot v sosednji Rusiji glede vračanja plena, ki je bil med drugo svetovno vojno oziroma kmalu po njej naropan v Nemčiji. In tako naj bi bilo na ruskih tleh še okoli milijon naplenjenih predmetov.

Pestra je pot italijanskega tihožitja z zajcem
Okoli leta 1650 ustvarjeno tihožitje z zajcem Pietra Francesca Cittadinija (1616–1681) je v saški kraljevi zbirki pristalo leta 1741. Med drugo svetovno vojno je bilo shranjeno na gradu Barnitzu v bližini kraja Meissen. Zgolj predpostavlja se, da je bilo Cittadinijevo platno poleg drugih slik, ki jih je Rdeča armada prepeljala v Sovjetsko zvezo ob koncu vojne, po tem pa naj bi se znašla pri nekem zasebnem gruzijskem zbiralcu.

Pot ga je zdaj vodila v dresdensko Galerijo slik starih mojstrov (Gemäldegalerie Alter Meister), kjer sta še dve drugi Cittadinijevi deli. "Vrnitev te vojne izgube je zelo pomemben, saj so tihožitja italijanskih umetnikov še zmeraj redkost v naši zbirki," je povedal direktor muzeja Stephan Koja.

Tako imenovane Stalinove trofejne brigade so po vojni več kot 2,5 milijona umetnin prepeljale iz vzhodne Nemčije v Sovjetsko zvezo. V letu 1958 pa je nato v znak prijateljstva s komunistično Vzhodno Nemčijo kar 300 vlakov iz Moskve in Sankt Peterburga prepeljalo nazaj okoli 1,5 milijona umetnin.

V Rusiji veljajo drugačni zakoni kot v sosednji državi
Odločitev Gruzije o vrnitvi Cittadinijeve slike je torej v nasprotju z odločenostjo Rusije, da zadrži zase preostali milijon ali več predmetov vojnega plena z nemških tal. Pred več kot 20 leti je Rusija sprejela zakon, ki je razseljene umetnine opredelil kot rusko premoženje ter kot odškodnino za plenjenje in uničevanje sovjetskih zakladov, ki so ju zagrešili nemški vojaki med vojno.

Strokovnjak iz dresdenske galerije Roland Enke je povedal, da je bil zasebni zbiratelj, ki se je odpovedal Cittadinijevemu tihožitju, deležen kompenzacije gruzijske vlade. Sicer pa je Gruzija že v preteklosti vračala predmete, ukradene iz Nemčije ob koncu vojne. "Gruzijski pravni položaj je drugačen od Rusije in precej bližji nemškemu," je še razložil Enke.