Tako je tudi z nepremično dediščino nekdanjega veleposestnika Ferdinanda Hartnerja, murskosoboškega župana med letoma 1933 in 45, ki ga je hitro vojaško sodišče zaradi gorečega zagovorništva madžarizacije Prekmurja v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt in zaplembo premoženja.

Hartnerjeva vila sredi Murske Sobote čaka na konec denacionalizacijskega postopka in predvsem obnovo. Že nekaj časa si žogico podajata zastopnik dedinje Elizabete Wurth in država. Gledano pravno. "Gledano dejansko, pa je to del Murske Sobote, del naše dediščine!" pravi župan Aleksander Jevšek. Zato občina nasprotuje vračilu v naravi. "Jaz mislim, da je takšen objekt lahko protokolarni objekt, lahko je to tudi mesto srečanja naših akademikov, naših izobražencev, lahko je zopet knjižnica," pravi Jevšek. Kot je nekoč že bila.

Hartnerjeva dediščina poleg vile sicer obsega še okoli 300 hektarjev polj in gozdov, tudi grad pri Gradu na Goričkem, kjer je danes sedež krajinskega parka. Kot pravi direktorica - bo že držalo, da lastniki nekoč niso bili Goričanci … "Nedvomno pa so ga oni postavili, zato je prav, da ta kulturna dediščina ostane v naših slovenskih rokah," pravi Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko.

Še posebej, ker so obnovo največjega slovenskega gradu začeli že leta 1995 in v njem zgradili evropsko zgodbo o trideželnem parku. Ker je dediščina državnega pomena, lahko Wurterjeva iztrži zgolj odškodnino. Pa bo treba na končno razsodbo vendarle počakati vsaj še nekaj let.