Pokrajinski muzej Koper nam Carpaccieve čase pričara takole: v času, ko so v Španiji mislili, da je Kolumb odkril zahodno pot do Indije in ko je Kopernik šele razvijal svoja dognanja o tem, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, je Koper, takrat Caput Histriae (Glava Istre), kraljeval nad istrsko pokrajino in si spričo visoke znanosti in umetnosti, ki se je tu razvijala, prislužil naziv
Pokrajinski muzej Koper nam Carpaccieve čase pričara takole: v času, ko so v Španiji mislili, da je Kolumb odkril zahodno pot do Indije in ko je Kopernik šele razvijal svoja dognanja o tem, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, je Koper, takrat Caput Histriae (Glava Istre), kraljeval nad istrsko pokrajino in si spričo visoke znanosti in umetnosti, ki se je tu razvijala, prislužil naziv "Istrske Atene". Foto: Pokrajinski muzej Koper
Carpacciov trg
Na Carpaccievem trgu, na številki 6, je beneško-gotska stanovanjska dvonadstropnica iz 14. stoletja, znana pod nazivom Carpaccieva hiša. Čeprav izročilo govori, da je v njej rojen beneški slikar Vittore Carpaccio, se zdi, da je v hiši živel Vittorejev sin Benedetto Carpaccio, ki naj bi tukaj prebival do polovice 16. stoletja. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Ob slavnostnem odprtju bodo razglasili tudi zmagovalce natečaja fotografskega ex-tempora Carpaccio500.

Hiša Carpaccio je ena najstarejših koprskih hiš in je s skoraj 700 leti neprecenljiv biser tamkajšnje kulturne dediščine. Razlog ni samo v tem, ker naj bi v njej živel in ustvarjal znani likovni mojster Vittore Carpaccio, temveč tudi zato, ker so prostori hiše na Carpaccievem trgu v Kopru dolga leta pisali pestro in bogato zgodovino mesta, so zapisali v Pokrajinskem muzeju Koper.

Stavba je desetletja propadala, v vmesnem obdobju je bila sedež mestnega nočnega kluba in plesne šole, sedaj pa ji Mestna občina Koper in pokrajinski muzej dajeta novo, svetlejšo podobo.

Če bi zidovi lahko govorili ...
Zanimanje vzbuja že samo dejstvo, da bo stavba odprta za ogled, saj v sebi nosi kar sedem stoletij zgodovine, od razcveta in propada Beneške republike vse do prihoda Napoleonove vojske, Avstro-Ogrske, Kraljevine Italije, Jugoslavije in naposled samostojne Slovenije.

Razstava, posvečena Carpacciu in njegovim delom, bo poleg klasičnih panojev, ki razkrivajo sedem skrivnosti detajlov oltarne pale in odgovarjajo na vprašanja iz potniškega terminala, vključevala tudi digitalne reprodukcije štirih slik, ki svoje detajle na velikih ekranih na dotik razkrivajo na sodoben, interaktiven način.

Prenovo, ki so jo zastavili v smislu čim manjšega poseganja, je izvedel lastnik, podjetje Grafist. Hišo odpirajo v sklopu projekta ob 500-letnici nastanka Carpaccieve oltarne slike Marije s svetniki, želja pa je, da ostane namenjena razstavi o Carpacciu in renesansi v Kopru več let, je pojasnil direktor pokrajinskega muzeja Luka Juri.