Fotografinjo Ido Kar (1908-1974) so označili za pionirko dokumentarnega portreta, pri katerem je portretirana oseba spojena s svojim delovnim ali življenjskim okoljem. Foto: Ida Kar / National Portrait Gallery
Fotografinjo Ido Kar (1908-1974) so označili za pionirko dokumentarnega portreta, pri katerem je portretirana oseba spojena s svojim delovnim ali življenjskim okoljem. Foto: Ida Kar / National Portrait Gallery
Ida Kar
Karova se je bolje počutila med bolj avantgardnimi umetniki, kar se odraža tudi na njenih fotografijah. Na fotografiji Ide Kar je Gustav Metzger, predstavnik "avtodestruktivne" umetnosti. Foto: Ida Kar / National Portrait Gallery
Ida KAr Sartre
Londonska galerija National Portrait Gallery je leta 1999 kupila arhiv Ide Kar z več kot 10 tisoč negativi. Razstava se osredotoča na portrete znanih umetnikov v povojnem času, med njimi je tudi filozof in pisec Jean-Paul Sartre (na fotografiji). Foto: Ida Kar / National Portrait Gallery

V londonski galeriji National Portrait Gallery so se neupravičeno slabo poznani umetnici poklonili z razstavo skoraj sto njenih portretov bolj ali manj znanih umetnikov, ki jih je Karova s svojo karizmatično osebnostjo in ekstravagantnim oblačenjem mnogokrat pustila zbegane in osuple.
Umetniki kot fizični delavci
Armenskim staršem v Rusiji rojena Karova je bila domača v svetu umetnikov in pisateljev, ki jih je portretirala s simpatijami, a ne kot velike junake. Mnoge je fotografirala v kaosu njihovega delovnega mesta, zasute z delom, bolj podobne fizičnim delavcem kot razmišljujočim umetnikom. Filozof in pisec Jean-Paul Sartre je denimo na njeni fotografiji obkrožen z desetinami knjig, slikar Georges Braque pa je upodobljen v velikem studiu med svojimi slikami in se zdi majhen in sključen od delovnega bremena.
Neki kritik je opisal, kako je Karova svoje delo opravila v pol ure: "Hitro govori in se razgleduje naokoli, potem pa začne fotografirati na film z zgolj dvanajstimi posnetki. Zanaša se večinoma na razpoložljivo naravno svetlobo in obožuje močne kontraste." Ta kritik je njene fotografije opisal kot "preproste, močne, naravne, a velikokrat dramatične".
V Veliki Britaniji šele pri 37 letih
Kako je Rusinja armenskega rodu, ki je odraščala v Erevanu in Kairu, sploh postala "ženska v osrčju povojnega kulturnega življenja v Londonu", kot jo opisujejo? V Evropo, natančneje Pariz, je prišla kot študentka medicine in kemije, a se je kmalu začela obračati h glasbenim in umetniškim krogom, kot so bili surrealisti. V Veliko Britanijo je prišla leta 1945 pri 37 letih s svojim drugim možem, Victorjem Musgravom, umetnikom, kritikom in lastnikom galerije, ki jo je uvedel v britanski boemski svet umetnikov.
Čeprav je Karova ustvarila tudi mnoge osupljive dokumentarne fotografije na Kubi in v Sovjetski zvezi, večina fotografij na razstavi v National Portrait Gallery prikazuje kulturne zvezdnike njenega časa. "Res je, da je le malo ljudi slišalo za Ido Kar. Pojavi se zgolj v redkih fotografskih pregledih, kar pa ni upravičeno," je povedala Clare Freestone, kuratorka razstave o Karovi.
Ali je fotografija umetnost?
Toda Ida Kar je že med svojim življenjem dvignila nekaj prahu v umetniških krogih. Bila je prva fotografinja, ki je imela veliko retrospektivo v kateri od pomembnejših londonskih galerij. "Razstava je bila revolucionarna. Fotografije je povečala na velikost klasičnih slik in med kritiki vzpodbudila debato o tem, ali je fotografija umetnost," razlaga Freestonova o pionirski samostojni razstavi Karove v galeriji Whitechapel leta 1960.
Retrospektivo del z naslovom Ida Kar: boemska fotografinja več kot pol stoletja po njeni razstavi v galeriji Whitechapel so označili kot predolgo odlašano ponovno oceno fotografinje, ki je bila vsaj toliko boemska kot avantgardni umetniki, ki so se znašli pred njenim objektivom. Razstava, ki bo na ogled do 19. junija, je del serije razstav v čast pomembnih fotografinj od Julie Margaret Cameron do Annie Leibovitz.