Plečnikov stadion za Bežigradom klavrno propada. Foto: BoBo
Plečnikov stadion za Bežigradom klavrno propada. Foto: BoBo

Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek ob nasprotovanju dela opozicije za pet let podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta BŠP na območju Plečnikovega stadiona z družbo Elektronček Jožeta Joca Pečečnika in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS).

"V družbi BŠP pozdravljamo podaljšanje družbene pogodbe. Verjamemo, da lahko projekt BŠP prinese dodano vrednost našemu mestu Ljubljani. Če ne bi prišlo do samovoljne odločitve ministra Vaska Simonitija, bi zdaj že lahko imeli aktivno gradbišče," je zapisal Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor, ki je septembra 2019 prevzel vodenje projekta BŠP.

Maketa projekta obnove - Bežigrajski športni park (BŠP), ki ga želi izvesti podjetnik Joc Pečečnik. Foto: BoBo
Maketa projekta obnove - Bežigrajski športni park (BŠP), ki ga želi izvesti podjetnik Joc Pečečnik. Foto: BoBo

"Župan in njegov glasovalni stroj"

V Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki pa so zapisali, da sta s ponedeljkovo odločitvijo "župan in njegov glasovalni stroj v mestnem svetu MOL-a ponovno postavila parcialne interese zasebnega investitorja pred javni interes varovanja kulturne dediščine ter pred potrebe in želje meščanov".

Z vidika javnega interesa, ki bi ga Mestna občina Ljubljana (MOL) prvenstveno morala zastopati, je po njihovem prepričanju popolnoma neracionalno, "da MOL že 14 let tako brezkompromisno podpira nezakonit, netrajnosten, okoljsko nesprejemljiv in tudi sicer preživet projekt, ki bi pomenil uničenje pomembnega Plečnikovega dela". Poleg tega projekt BŠP ni vezan na lokacijo Plečnikovega stadiona. Če bi investitorji želeli preprosto le investirati v načrtovane objekte, bi jih na primerni lokaciji že davno lahko izvedli, celo z bistveno manjšimi stroški, hkrati pa pri tem ne bi zrušili kulturnega spomenika državnega pomena, menijo v omenjeni iniciativi.

Civilna iniciativa: Stadion naj odkupi država

Dodajajo, da je projekt BŠP tudi "popolnoma nepotreben in nesmiseln, saj Ljubljana že ima sodoben nogometni stadion, ki večinoma sameva, davkoplačevalci pa vsako leto plačamo skoraj milijon evrov za njegove izgube in vzdrževanje". Potrditev podaljšanja družbene pogodbe "ponovno dokazuje, da od aktualne mestne oblasti ne moremo pričakovati iskanja ustrezne rešitve za Plečnikov stadion", so še zapisali in dodali, da se zato z županom strinjajo v tem, da naj čim prej poseže država in odkupi kulturni spomenik, ga obnovi v izvirni obliki in vrne v javno uporabo. Če do odkupa ne bo mogoče priti z dogovorom za razumno ceno, pa državo pozivajo, naj čim prej sproži postopek razlastitve.

Projekt BŠP od septembra 2019 dalje vodi Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor. Foto: BoBo
Projekt BŠP od septembra 2019 dalje vodi Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor. Foto: BoBo

Leben: Čakamo na odločitev sodišča

Leben je po ponedeljkovi odločitvi mestnega sveta sicer pojasnil tudi, da so se od aprila letos aktivnosti odvijale predvsem na postopkih za parcelo št. 312, vložena je bila pritožba na upravno sodišče glede odločitve ministrstva za okolje in prostor (MOP) v integralnem postopku. Dodal je, da pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev in bodo lahko postopek tudi nadaljevali.

MOP je namreč konec marca družbi BŠP zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Kot so pojasnili, so zavrnilno odločbo izdali, ker projekt ni skladen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Sorodna novica Občina podaljšala čas za izvedbo projekta Bežigrajski športni park

Negativno mnenje ZVKDS-ja

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je februarja projektu BŠP izdal negativno kulturnovarstveno mnenje, ker da ni skladen z varstvenim režimom Plečnikovega stadiona. ZVKDS je sicer lani projektu sprva izdal pozitivno mnenje, ki pa ga je nekaj mesecev pozneje ministrstvo za kulturo razveljavilo. Vendar je inšpekcija pri preverjanju vodenja upravnih postopkov v primeru BŠP ugotovila, da je ministrstvo za kulturo storilo več nepravilnosti. Pečečnik je tedaj za STA zapisal, da je njihov cilj, da MOP ugotovi, da je preklic kulturnovarstvenega soglasja nezakonit.

Čigavi so vrtički ob Fondovih blokih?

Postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je MOL vložil v projekt gradnje stadiona, pa pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poteka že od leta 2009. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče, kar trdijo stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo pozidavi zelenice ob blokih. Na parceli št. 312 imajo sicer prebivalci Fondovih blokov že več desetletij vrtove.

Že pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta so se do spremembe pogodbe, ki jo je predlagal MOL, kritično opredelili tudi na platformi Ljubljana ‒ odprto mesto (LOM) ter pozvali k takojšnji prekinitvi pogodbe in odprtju Bežigrajskega stadiona za javnost.