Ostanki pred skoraj 3.000 leti zgrajenega hetitskega templja v Siriji so bili namerno bombardirani v okviru vojaške akcije proti kurdskim upornikom. Tukaj objavljeni posnetki so nastali pred napadom turških zračnih sil. Foto: Wikipedia Commons
Ostanki pred skoraj 3.000 leti zgrajenega hetitskega templja v Siriji so bili namerno bombardirani v okviru vojaške akcije proti kurdskim upornikom. Tukaj objavljeni posnetki so nastali pred napadom turških zračnih sil. Foto: Wikipedia Commons
Ain Dara
Ain Dara je eno izmed najbolj odmevnih starodavnih najdišč v Siriji. Nahaja se na vrhu umetno ustvarjenega hriba v bližini istoimenske vasice na odročnem območju med Alepom in sirsko-turško mejo. Foto: Wikipedia Commons
Bazaltni lev
Čeprav je bila večina templja izgubljena od nastanka do odkritja ostankov v letu 1955, so se v precej dobrem stanju ohranili njegovi temelji z živahnimi reliefnimi skulpturami levov in sfing. Foto: Wikipedia Commons

Ostanke Ain Dare so arheologi odkrili leta 1955 in jih nato izkopavali skozi naslednja desetletja. Čeprav je bila večina templja izgubljena, so se v precej dobrem stanju ohranili njegovi temelji z živahnimi reliefnimi skulpturami levov in sfing.

Ostanki skoraj 3.000 let starega hetitskega templja so bili namerno bombardirani v okviru vojaške akcije proti kurdskim upornikom. Jonathan Tubb, skrbnik bližnjevzhodnih zbirk v Britanskem muzeju in do nedavnega pogost obiskovalec Ain Dare, je dejal, da je ta škoda tudi njega osebno popolnoma "uničila". Za Art Newspaper je dejal, da je "izguba tako velika kot tista, ki jo je utrpela Palmira, kraj primerljivega pomena". Nekatere izmed pomembnejših spomenikov v Palmiri so večinoma v letu 2015 uničili pripadniki Islamske države.

Med Alepom in sirsko-turško mejo
Ain Dara je eno izmed najbolj odmevnih starodavnih najdišč v Siriji. Stoji na vrhu umetno ustvarjenega hriba v bližini istoimenske vasice na odročnem območju med Alepom in sirsko-turško mejo. Sorazmerno majhno število obiskovalcev, ki so si prišli pogledati ta tempelj, je na vhodu pozdravil ogromen kip leva. Arheologi menijo, da je bila zgradba morda podobno zasnovana kot Solomonov tempelj v Jeruzalemu, glede na njegov opis v Bibliji.

Napad, usmerjen v uničenje dediščine
Nedavna turška operacija je bila usmerjena proti kurdski milici YPG v Afrinu, glede katere je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan prejšnji teden zagrozil, da jo bo razširil vzhodno po sirsko-turški meji. Bombe so tempelj zadele v bližini glavnega vhoda, kar je povzročilo hude poškodbe osrednjega in jugovzhodnega dela zgradbe.

Glede na to, da sami ostanki templja nimajo nobenega vojaškega pomena in glede na dejstvo, da so bombe uničile vhod v tempelj, deluje, da je bil napad namrerno usmerjen v uničenje arheološkega najdišča. V tem primeru bi to pomenilo kršitev Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, znane tudi kot Haaška konvencija.

Tudi v prah sesuti reliefi s pročelja
Sirsko ministrstvo za kulturo je podalo izjavo za javnost, v kateri so med drugim zapisali, da "obsojajo turške napade na arheološka najdišča". Beremo lahko še, da bombardiranje Ain Dare "odraža sovraštvo in barbarstvo turškega režima proti sirski identiteti". Vendar celoten obseg škode še ni znan. Iz nekaterih posnetkov je razvidno, da je bila večina levov in sfing z jugovzhodnega pročelja, mnogi so se raztreščili, tudi do te mere, da so se zdrobili v prah. Za zdaj tudi ni znano, ali sta se po napadu ohranila dva v kamen izklesana dvometrska odtisa nog ob glavnem vhodu, saj je bomba pristala prav v njuni neposredni bližini.

K sreči je to arheološko najdišče dobro dokumentirano, tako da bo mogoče obnoviti reliefe, ki so utrpeli manjšo škodo, nekateri pa so tako poškodovani, da sanacija ne bo izvedljiva. Za arheološko najdišče je v tem trenutku pomembno predvsem, da se primerno zaščiti.

Neuresničeni japonski načrti
Ko so japonski arheologi v 80. letih preteklega stoletja dokončno izkopali ruševine templja, so načrtovali, da bi jih prekrili z betonsko strukturo. Vendar so to zamisel pozneje opustili, saj ni bilo na razpolago zadosti sredstev in tudi z estetskega vidika ne gre za najboljšo rešitev. Strokovnjaki tudi danes pravijo, da ta betonski pokrov ne bi mogel preprečiti škode, morda bi lahko le nekoliko omilil škodo, ki so jo utrpeli reliefi.