"Izjemno sem ponosna, da imamo oddajo, kot je NaGlas! na naši televiziji. Izjemno pomembno je to, da oddajo ustvarjajo novinarke, katerih materni jezik je jezik republik nekdanje Jugoslavije. In da mi to slišimo vedno znova, da nas opomni. To se mi zdi nekaj, kar javni servis mora imeti," pravi odgovorna urednica Informativnega programa Polona Fijavž ob 200. oddaji NaGlas!.

"Ta tip oddaje je bilo nekaj, kar sem dolgo časa zagovarjal in postavljal, kot zahtevo do RTV-ja in države še bolj, kot aktivist znotraj bošnjaških kulturnih društev. Vedno je bil problem, kako z neko našo zgodbo, z nekim našim dogodkom, z nekimi našimi problemi priti v mainstream medije. Tako da s tega vidika je ta oddaja naredila ogromen preskok v smislu prepoznavnosti in vidnosti teh skupnosti v Sloveniji," pravi Admir Baltić, ki je kot novinar in redaktor ustvarjal prve oddaje NaGlas!, danes pa je viden stand up komik in sodelavec oddaje Kaj dogaja.

Borci za človekove pravice, izstopajoči umetniki, znanstveniki, športniki, zdravniki, kuharji so predstavili sebe in svoje delo. V oddaji so spremljali prizadevanja društev skupnosti za dopolnilni pouk manjšinskih jezikov in sistemsko ureditev financiranja društev. Opozarjali in izpostavljali pa so tudi sporne prakse izključevanja in diskriminacije, s katero se spoprijemajo ljudje z območja nekdanje SFR Jugoslavije v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili žrtvam izbrisa in njihovim družinam, spremljali so tudi opravičilo nekdanjega predsednika republike za največjo kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. Predstavili so tudi izkušnje oseb brez dokumentov, ki v Sloveniji, tudi po več kot 40 letih živijo samo z dovoljenjem za začasno zadrževanje. Vrsto prispevkov in gostov je govorilo o vključevanju priseljenskih otrok v slovenski šolski sistem in učiteljih slovenščine, ki so velikokrat ključni dejavnik uspešne integracije priseljenskih otrok v družbo nasploh.

Dolgoletnemu realizatorju NaGlasa! Jasminu Ajkiću se zdi oddaja zelo dobro zastavljena. "Vsakič znova presenetijo z izbiro gosta. Mogoče si slišal zanj mogoče ne, ga pa spoznaš. Odlični ljudje – talentirani, nadarjeni, delovni. Slovenija ima izredne ljudi, ampak ima tudi prišleke, ki so se integrirali in so odlični."

Najbolj gledani v terminu predvajanja
Po podatkih agencije AGB Nielsen je oddaja vrsto let najbolj gledana v terminu predvajanja – soboto ob pol enih. "Niti predstavljala si nisem, da oddajo spremlja toliko gledalcev. Mislila sem, da nas urednica malo spodbuja, kadar nam reče, da nas vsi gledajo. Vendar tudi v službi pogosto slišim, da veliko ljudi gleda oddajo," pravi novinarka in sodelavka oddaje Maida Džinić. Honorarno delo, kratka minutaža in 14-dnevni ritem predvajanja so zaznamovali prvih 200 oddaj.

Oddajo ustvarjajo honorarke
NaGlas! ustvarjajo izključno honorarne sodelavke, saj je država ne financira tako kot italijanske, madžarske in romske programe. Tudi 20 minut, kolikor je oddaji vsako drugo soboto v mesecu namenjeno, ne dopušča bolj poglobljenih in analitičnih prispevkov. "Če se ne motim, smo začeli februarja, mene pa so doleteli izbrisani. Pripravljala sem prispevek o predstavi Oliverja Frljića, ki je v gledališču v Kranju ustvaril predstavo o izbrisanih. Prispevek je bil dolg kar štiri minute. Mislim, da nikoli pozneje nisem pripravila tako dolgega prispevka!, časovno stisko lepo ponazori novinarka Vesna Hrdlička Bergelj.

Novinarka Ivana Stipić Lah, ki ureja manjšinsko oddajo Sami naši na 1. programu Radia Slovenija, se je rodila v Sarajevu, a je kadaif prvič pokusila šele, ko je pripravljala prispevek za NaGlas. "Od takrat je to moja najljubša sladica, čeprav imam sladkorno bolezen," se pošali.

Novinarka Maida Džinić priznava, da nekateri zamerijo, da so teme v oddaji bolj lahkotne, kot bi morale biti, ko gre za manjšine iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji: "Vemo, da imajo ljudje iz nekdanje Jugoslavije težave s pridobivanjem dovoljenj za delo in bivanje, jezikovnimi tečaji in podobno, z iskanjem stanovanja, primernega bivališča, šefi v službi, stanodajalci in drugimi. Ampak vsaka od nas novinark, da preživi, je nekje drugje redno zaposlena ali pa opravlja še druga prekarna dela." Vendar Vesna Hrdlička ugotavlja, da je problem tudi v tem, da problemske, tematsko zahtevne zgodbe niso prav priljubljene: "Kot poje skupina Zabranjeno pušenje: 'Kdo bo poslušal o tujem trpljenju?' ('Ko će slušat tuđu muku?'), a se Ivana Stipić Lah s tem ne strinja: "Tako je. Ampak včasih moramo obravnavati tudi te, če želimo, da se kaj spremeni," meni. "Bili bi veseli dodatne finančne pomoči države, da bi vsebine kulturnih manjšin ustvarjali na še bolj poglobljen, sodoben način in jih približali mladim," zaključi odgovorna urednica Polona Fijavž.
Na nadaljnjih 200 torej!