Šest trenutnih in nekdanjih zaposlenih v muzeju je direktorja obtožilo neprimernega vedenja, za belgijske medije pa je več prič svoje zgodbe delilo anonimno.

"Opravka imamo s človekom, ki je ostal v prejšnjem stoletju. Nikoli ne okleva pri popolnoma neprimernih opazkah, tako rasističnih kot seksističnih – tudi na sestankih. To je javna inštitucija, ki jo financirajo belgijski državljani. Tako zelo siti smo tega!" je eden od zaposlenih komentiral za belgijsko televizijsko mrežo RTBF. "Po mojem mnenju je seksizem eden od prijemov ustrahovanja, ki so na delu v tem muzeju."

Seksizem kot taktika ustrahovanja
Zaposleni je povedal še, da so vsi uslužbenci, ki so "malce preveč feministični", redno tarča poniževanja. Čeprav je na pročelju muzeja trenutno razvit poster, ki podpira boj iranskih žensk, pa je ozračje znotraj ustanove popolna antiteza take drže, pričajo zaposleni. Pričevanjem je skupna ugotovitev, da se vsak pogovor z direktorjem "hitro lahko spremeni v nekaj neprimernega", ženske pa poročajo, da so jim je ob flirtajočih opazkah nadrejenega neprijetno.

Eden od zaposlenih je izrazil svoje olajšanje ob "javni obsodbi" v odprtem pismu, številni pa priznavajo, da se bojijo povračilnih ukrepov. Moti jih tudi, da vodstvo muzeja nikoli ne uporablja vključujočega jezika. "Zelo naporno je, da se moramo samocenzurirati, kar ustvarja ozračje stresa in strahu. To pa zato, ker se Michel Draguet enostransko odloči, da debate ne bo."

Pripombe zaposlenih se nanašajo tudi na to, kako muzej razstavlja in kontekstualizira umetniška dela. Čeprav je muzej nedavno gostil razstavo del Pabla Picassa, avtorji razstave niso smeli tematizirati sodobne interpretacije umetnikovih odnosov z ženskami.

Številna pričanja se vrtijo okrog "strupenega delovnega okolja", češ da je direktor redno kričal na zaposlene in jih preobremenjeval z delom. Pogosto so bile na dnevnem redu tudi žaljivke: "Eni od uslužbenk je zabrusil, da je približno toliko inteligentna kot vagina."

Podobne zgodbe iz akademskih krogov
Draguet ima poleg funkcije na čelu muzeja tudi naziv predavatelja umetnostne zgodovine na Svobodni univerzi v Bruslju (ULB). Študenti so za belgijske medije povedali, da med izpiti profesor vzpostavi stanje terorja, da študente pogosto pripravi do joka in da jih rad ponižuje. "Vprašal me je o vplivu afriške umetnosti na Picassa in res sem hotela odpreti temo kulturnega prisvajanja, pa si nisem upala – o teh stvareh je pred njim nemogoče govoriti." Dve študentki sta hoteli proti profesorju vložiti pritožbo, a naj bi ju po njunih besedah vodstvo ULB-ja od tega odvrnilo.

Očitke zavrača: "Muzej ni aktivistična ustanova"
Draguet sam je vse obtožbe že zanikal. Na temo kolonialističnih in feminističnih vprašanj odgovarja, da je "Kraljevi muzej znanstvena, ne pa aktivistična ustanova". Dodaja tudi, da trenutno ni nobenega zakona, ki bi ga obvezoval k uporabi vključujočega jezika: "Osebju ne prepovedujem rabe vključujočih izrazov v njihovi korespondenci, ampak v imenu slovnične pravilnosti – in iz osebnega prepričanja, kar je še vedno moja pravica – ne želim teh izrazov v uradnih muzejskih objavah."

Direktor zanika tudi vse obtožbe agresivnega in neprimernega izražanja na delovnem mestu. Namerava se prijaviti še za četrti mandat vodenja muzeja, a bo verjetno to odvisno od interne preiskave, ki jo bo še prej izvedlo podjetje Empreva, Služba za preprečevanje in zaščito na delovnem mestu.