Foto: Wikipedia

Tako meni tudi profesor psihiatrije Marco Catani, ki verjame, da lahko diagnoza ADHD (attention deficit hyperactivity disorder) ali primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti razloži tako Leonardovo kronično odlašanje kot tudi njegov ustvarjalni zagon na področju umetnosti in znanosti.

Tudi Mona Liza ni povsem dokončana
"Prepričan sem, da je ADHD najbolj prepričljiva in znanstveno verjetna hipoteza, ki pojasnjuje Leonardovo težavo z dokončanjem svojih del," je zapisal Catani s Kraljevega kolidža v Londonu v danes objavljenem znanstvenem članku.

Pri primanjkljaju pozornosti in motnji hiperaktivnosti gre pravzaprav za temo, ki je že zelo stara, saj je o podobnem vedenju pisal že Hipokrat. Foto: Wikipedia

Nemara ni širše znano, vendar tudi njegovo najbolj znano delo, portret Mone Lize, pravzaprav ni dokončano.

Čeprav je ADHD danes najpogosteje prepoznan pri otrocih, se vedno pogosteje diagnosticira tudi pri odraslih, pri čemer so med njimi tudi posamezniki z uspešnimi karierami. Med simptome med drugim spadajo nezmožnost opravljanja nalog, tavanje misli ter duševna in telesna nemirnost.

Že od otroštva težko vztrajal
Catani je svojo hipotezo predstavil v članku, objavljenem v znanstveni reviji Brain. V svojem prispevku med drugim trdi, da zgodovinski viri kažejo, da se je Leonardo že od otroštva boril s tem, da bi do konca vztrajal pri določeni nalogi.

Kot trdi Catani, pričevanja biografov in sodobnikov tega renesančnega genija kažejo, da je bil nenehno na poti in pogosto skakal z naloge na nalogo. Prav tako naj bi – tako kot številni ljudje z ADHD-jem – zelo malo spal in pogosto nepretrgoma delal, tako ponoči kot podnevi.

Catani, specialist za ADHD, anatomijo možganov in renesančno znanost, piše še, da je njegova analiza pokazala, da je Leonardo namenil ogromno časa načrtovanju projektov, vendar pa mu je primanjkovalo vztrajnosti. "ADHD bi lahko pojasnil vidike Leonardovega temperamenta in njegovega nenavadnega živahnega genija," še meni profesor.

Leonardo da Vinci – rojeni levičar, ki pa je enako dobro ustvarjal tudi z desnico

Zgodovinska pričevanja, kot dodaja Catani, prav tako kažejo, da je bil levičar in je verjetno imel še dve drugi značilnosti, ki sta pogosti pri ljudeh z motnjo pomanjkanja pozornosti: disleksijo in da je pri uporabi jezika pri njem prevladovala leva polovica možganov.

Upanje za odpravo stigme
Kot je Catani povedal v telefonskem intervjuju za Reuters, obžaluje napačne predstave, da gre običajno v primeru ljudi z motnjo ADHD za moteče otroke nizke inteligence in da jih "čaka težavno življenje". Profesor je izpostavil še, kako upa, da bo njegova analiza, ki jo je izvedel glede Leonarda da Vincija, odpravila tako stigmo in pomagala tistim, ki imajo ADHD oziroma imajo opravka z ljudmi s to motnjo.

"Leonardo se je imel za nekoga, ki mu ni uspelo v življenju, kar je neverjetno," je še dejal Catani. "Upam, da (ta primer) kaže, da ADHD ni povezan z nizkim inteligenčnim kvocientom ali pomanjkanjem ustvarjalnosti, temveč s težavami pri izkoriščanju naravnih talentov," je še dejal Catani.