Svetlana Makarovič je prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021. Foto: BoBo
Svetlana Makarovič je prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021. Foto: BoBo

Radiotelevizija Slovenija podeljuje nagrado Franeta Milčinskega - Ježka z željo, da bi spodbudila izvirne dosežke ter nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Letošnja podelitev bo že 33. po vrsti.

Svetlani Makarovič bodo nagrado podelili v nedeljo, 24. oktobra, v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17.20 na TV SLO 1.

Vsestranska ustvarjalka Svetlana Makarovič si nagrado zasluži, ker ne le presega vse razpisane kriterije in merila, ampak je humanistična intelektualka, za katero so značilne širina, globina in ostrina duha, je prepričana žirija za podelitev nagrade. Letošnji žiriji je predsedovala Jelka Stergel, poleg nje pa so še mag. Alenka Gotar, Gašper Salobir, Ingrid Kovač Brus, Nejc Jemec, Andraž Pöschl in Vanja Vardjan po skrbnem pregledu, vsebinski razpravi in odgovornem tehtanju o izvirnosti kandidatov z različnih področij delovanja izbrali tokratno nagrajenko.

Subverzivna otroška poezija Svetlane Makarovič, ki vzgaja upornike

Naša najbolj reprezentativna sodobna pravljičarka
Leta 1939 v Mariboru rojena Svetlana Makarovič "velja za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur," je v obrazložitvi nagrade zapisala predsednica žirije. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti – od izvirnih domišljijskih prostorov, izvirne perspektive in zgradbe, subverzivnega sloga in jezikovne izvirnosti do karakterizacije oseb, družbene kritike za otroke in redefinicije. Njena "značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku," še piše v obrazložitvi.

Svetlana Makarovič: Luciferka

Bibliografija Svetlane Makarovič obsega 1369 bibliografskih enot, med katerimi so članki, glasbene izdaje, e-viri, notno in slikovno gradivo, videoposnetki, zvočne knjige in drugo gradivo. Njene stvaritve pa odmevajo tudi v tujini, med drugim je bila lani nominirana za nagrado alma (Astrid Lindgren Memorial Award), ki velja za tako rekoč malo Nobelovo nagrado za mladinsko književnost. "V svojih razpravah so Svetlanino ustvarjanje obravnavali tudi tuji raziskovalci, saj sta njena kritičnost in vsestranskost reprezentativni za mednarodni prostor," je še dodala žirija.

Večna Sapramiška in lahkotnejša plat nagrajenkine poetike
Svetlana Makarovič je pustila močan pečat tudi v gledališču, še posebej Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL), s katerim jo veže dolgoletno in vsestransko sodelovanje. Njena Sapramiška skupaj z Zvezdico Zaspanko Franeta Milčinskega – Ježka in Žogico Marogico Jana Malika velja za eno od trojice brezčasnih uspešnic tega gledališča.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nikakor ne moremo mimo njenih šansonov, ki v lastni avtorski uglasbitvi in izvedbi – pa tudi besedila popevk, napisana za druge izvajalce – predstavljajo lahkotnejšo plat njene poetike. "Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij, ki jih pri nas (pa tudi drugje po svetu) zares ne manjka, skratka do vsega tistega, kar iz nas Slovencev tako uspešno dela Slovenceljne, majhne, samozaverovane in tako prepričane o svojem prav, da nas ne premakne niti štirivprega. In naravno zato, ker ji omogoča, da s svojo poezijo doseže tudi ušesa tistih, ki knjig (sploh pa pesniških zbirk) nikoli ne bi vzeli v roke," pa je o tem področju nagrajenkinega ustvarjanja med drugim zapisal literarni in glasbeni kritik Jure Potokar.

Ob tem je opomnil, da je njena "uglasbena lahkotnejša poezija" lahkotna samo na prvi pogled. "V resnici gre v večini primerov za čisto pravo, žlahtno poezijo z razkošnim besednim zakladom, svežimi metaforami in formalno oblikovno spretnostjo, ki jo v takem "lahkotnem" žanru premorejo le redki. Prisluhnite samo njenim izjemnim rimam, gladko tekočemu ritmu besed, jasnim sporočilom pesmi in njenemu končnemu učinku, ki nikoli ne razočara, niti tedaj ne, ko jo slišiš že velikokrat," je sklenil Potokar.

Lani je Ježkovo nagrado prejel Vlado Kreslin, leto poprej pa Marko Brecelj.oj