Ko spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, ustvarja Laie Abril niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev, stigem in tabujev okoli splava, ki so bili do zdaj nevidni, so zapisali ob razstavi.

Po besedah umetniške vodje festivala Teje Reba se želijo v času, ko so se po svetu razrasli nacionalizmi, prevpraševati, kakšna so "perverzna razmerja" med pojmi nacija, natura in norma: "Iz preteklosti vemo, da je bil trenutek naturalizacije določenih zadev zelo problematičen in je vodil v določene posledice. Recimo glede tega, kaj je naravno, oziroma razmišljanj v slogu, mi smo takšni in drugačni, oni niso."

Oktobrska revolucija v odnosu do vprašanja ženske
Na festivalu želijo ugotoviti tudi, kakšne nevarnosti potegnejo za seboj različna razmerja. Festival, ki bo trajal do 14. oktobra, se bo spomnil tudi 100. obletnice oktobrske revolucije in pomena, ki jo je imela v družbenih in ekonomskih razmerjih, predvsem pa v odnosu do t. i. vprašanja ženske in ženske politike. Med drugim so se znova posvetili branju tekstov ruske političarke Aleksandre Kolontai, ki je v času revolucije ustanovila ženski oddelek znotraj partije, prvič pa so takrat v Rusiji legalizirali splave v javnih bolnišnicah, je spomnila Teja Reba.

V Galeriji Alkatraz bo v sklopu festivala na ogled filmska instalacija švedske vizualne umetnice Anne Linder Kurbazaspermo, ki odpira temo istospolnega starševstva in koncept razširjene družine. V Galeriji Škuc bodo 12. oktobra odprli razstavo Liminalni agenti Špele Petrič in Mihe Turšiča. Umetnika bosta vodila tudi participativni semiotični laboratorij.

Premiere slovenskih ustvarjalk
Ogledati si bo mogoče tri premiere slovenskih ustvarjalk. Idealna je igra o materinstvu, pripravile pa so jo Saška Rakef, Barbara Krajnc Avdić in Pia Brezavšček, s performansom v trajanju Skvot se predstavlja mlada umetnica Nika Ham, večmedijski performans Hodi.ti pa podpisujeta Irena Pivka in Brane Zorman. Za zaključek festivala bo na sporedu prva ponovitev burlesknega performansa avtorice in izvajalke Urške Vohar Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice.

Slab teden pred uradnim začetkom festivala je tega uvedel simpozijski festival Topografija zvoka, znotraj tega predvsem sredin nastop Sorrel Hays v Cankarjevem domu. Poleg omenjenega koncerta je Mesto žensk v sodelovanju z Zavodom Sploh ponudilo še posebno improvizacijsko izkustvo v družbi violinistke Ane Kravanja in avstrijske klarinetistke Susanne Gartmayer, v klubu Gromka pa bo na sporedu poseben improvizatorski večer šestih glasbenic, na čelu s priznano nemško vokalistko, skladateljico in performerko Ute Wassermann.

Lov na upanje
Mlajšemu občinstvu bo namenjena projekcija Poletje 1993 v režiji Carle Simon in Malo pristanišče režiserke Ivete Grofove, oba filma bodo predvajali v Kinodvoru. V goste festivala s plesno predstavo Lov na upanje prihaja irska umetnica Oone Doherty, v Stari Mestni elektrarni pa bodo predstavili dela v nastajanju v sklopu projekta Uprizarjati spol, pri katerem poleg tujih ustvarjalk sodelujeta Nataša Živković in Tea Hvala.

Našteto spremljajo tudi številne delavnice, obeta pa se še regionalna konferenca na temo Arhiv kot proces, oziroma kako arhivirati sodobne scenske umetnosti in jih ohranjati, ter pod naslovom Mesto mrež srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture.

23. Mesto žensk se bo 14. oktobra sklenilo s prvo ponovitvijo burlesknega performansa avtorice in izvajalke Urške Vohar Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice. Organizatorke nato napovedujejo noro zaključno zabavo v klubu Gromka.