Dijakom bodo v zadnjih mesecih priprav na maturo v korist konkretna navodila, kako pisati esej, in opozorila, kje izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Foto: Radio Slovenija
Dijakom bodo v zadnjih mesecih priprav na maturo v korist konkretna navodila, kako pisati esej, in opozorila, kje izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Foto: Radio Slovenija

Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.

Drago Meglič
Esej
Tema letošnjega maturitetnega sklopa je Človek med preteklostjo in sedanjostjo, obvezni deli pa romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels. Foto: Radio Slovenija

Za dijake je sploh na začetku srednješolskega izobraževanja precej stresno, ko dobijo slabše ocene pri jeziku in tudi pri eseju, ampak z dobrim delom in odgovornim ravnanjem se tudi to da izboljšati in dijaki, ki se potrudijo, so prav gotovo za to nagrajeni. Že velikokrat se je zgodilo, da je dijak napredoval s trojke do petice, to je mogoče. Obenem pa za tiste dijake, ki jim esej ni najmočnejše orožje, velja, da se ga je mogoče priučiti – morda ne za najvišjo oceno, lahko pa za prav dobro in lepo oceno, če se dijak nauči, kako je tehnično treba napisati uvod, o čem razmišljati v jedru, kako oblikovati zaključek.

Drago Meglič

Esej h končni oceni pri predmetu slovenščina prispeva polovico ocene, zato se mladi nanj dolgo pripravljajo. Čeprav se marsikomu zdi 120 minut za pisanje premalo, pa v šolah dijaki po navadi pišejo le dve šolski uri, torej 90 minut, zato časovna omejitev na maturi ne bi smela biti prevelika ovira, pravi profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor Drago Meglič. Pomembna je pravilna razporeditev časa: nekaj uvodnih minut je treba nameniti razmisleku o naslovih, izbiri vrste eseja in pisanju osnutka.

"Najpomembnejši je dober osnutek: da si dijaki oblikujejo miselni vzorec, dispozicijske točke, da si v navodilih podčrtajo ključne glagole – primerjajte, opišite, predstavite, da jih ti v nadaljevanju pisanja vodijo, da ne bi česa izpustili, da bi zajeli tisto, kar ocenjevalci pričakujemo. Kajti če zahtevanega v eseju ni, je lahko ta sicer zelo dober, pa na žalost tega ne moremo točkovati," pravi Meglič.


Izguba točk, če ne slediš maturitetnim navodilom
Esej je vreden 50 točk, 30 je namenjenih ocenjevanju vsebine, 20 pa jeziku oz. jezikovni pravilnosti, slogu in zgradbi. Pri vsebini dijaki izgubljajo točke, če ne sledijo maturitetnim navodilom, pravi Drago Meglič: "Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki znajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja."

Tudi Marjana Lenasi Lipovšek, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane, mlade opozarja na to, da njihov esej ne sme vsebovati preveč zastranitev, odmika od teme eseja. Slediti je treba navodilom. V pomoč je lahko tudi to, da naslov in prva postavka nakazujeta glavno temo eseja in ju lahko vključimo v uvod, z zadnjo postavko navodil si lahko pomagamo pri snovanju zaključka. V njem je tudi prostor za dijakovo lastno razmišljanje, pravi Meglič: "Navadno je to zadnja postavka, ko se dijaki opredeljujejo do določenih vprašanj, ko vrednotijo ravnanje, ko komentirajo določeno usodo in tam imajo prosto pot. Bistveno pa je, da znajo trditve ustrezno argumentirati."

Znanje jezika upada
Zadnjih 10 minut je dobro, da dijaki še enkrat preberejo esej in popravijo pravopisne napake. Prav zaradi teh izgubljajo kar nekaj točk, pove zunanji ocenjevalec na maturi Drago Meglič: "Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo." Če je jedro eseja preveč členjeno ali pa sploh ni, se točke prav tako odbijajo, Meglič svojim dijakom priporoča, da ima jedro 3 do 4 odstavke, z uvodom in zaključkom torej 5 do 6, da pišejo čitljivo in raje z nekoliko večjo pisavo.

Povprečna ocena pri eseju, kjer lahko dijaki sicer dobijo tudi dodatne točke, je tri, a strokovnjaki opažajo, da v zadnjem času med mladimi pada znanje jezika. Drago Meglič: "Zadnja leta se raven nekoliko znižuje, opažam, da so dijaki jezikovno vedno slabše podkovani, verjetno je tudi vpliv sodobnih medijev kriv za to, da se njihova pravopisna zmožnost precej slabša. Za dijake je sploh na začetku srednješolskega izobraževanja precej stresno, ko dobijo slabše ocene pri jeziku in tudi pri eseju, ampak z dobrim delom in odgovornim ravnanjem se tudi to da izboljšati in dijaki, ki se potrudijo, so prav gotovo za to nagrajeni. Že velikokrat se je zgodilo, da je dijak napredoval s trojke do petice, to je mogoče. Obenem pa za tiste dijake, ki jim esej ni najmočnejše orožje, velja, da se ga je mogoče priučiti – morda ne za najvišjo oceno, lahko pa za prav dobro in lepo oceno, če se dijak nauči, kako je tehnično treba napisati uvod, o čem razmišljati v jedru, kako oblikovati zaključek."

Razpravljalni in razlagalni esej
V šolah več pozornosti namenijo razpravljalnemu eseju, manj pa interpretativnemu oz. razlagalnemu. Razliko med njima pojasni dijakinja 4. letnika Gimnazije Poljane Nina Beganović: "Pri razlagalnem eseju dobimo na voljo neki odlomek iz ene od obeh knjig, pri čemer se je treba navezati na zgodbo, hkrati pa na odlomek, ga umestiti v delo in ga slogovno, jezikovno analizirati. Medtem ko pri razpravljalnem eseju dobimo neko temo, mogoče primerjavo med obema deloma in nas v bistvu vprašanja vodijo v smeri vsebine."

Večina mladih izbere zadnjega, pravi njena profesorica slovenščine Marjana Lenasi Lipovšek. "Večina bralcev in potem piscev se počuti bolj varne ob razpravljalnem eseju. Tudi pri pouku se temu eseju namenja več pozornosti. Razlagalni esej zahteva bolj poglobljenega bralca, mogoče tudi bralca, ki zaznava med branjem kakšne tančine pisanja, ki ga ne zanima samo vsebina, ampak tudi način pisanja, ki zna opredeliti slogovne značilnosti besedila in jih tudi utemeljiti. Medtem ko se za razpravljalni esej lahko dijaki lažje vnaprej pripravijo."

Človek med preteklostjo in sedanjostjo
Tema letošnjega maturitetnega sklopa je Človek med preteklostjo in sedanjostjo, obvezni deli pa romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels. Čeprav sta deli nastali v različnih obdobjih, govorita o različnih okoljih, dogajalni čas v romanih pa se prekriva le v majhnem delu, imata kar nekaj skupnih tem. Kot razloži dijakinja Lucija Lunder z Gimnazije Poljane: "Vse tri pripovedovalce povezuje vojna – to je pomembna stična točka med njimi. Za pripovedovalca v Pomladnem dnevu lahko povemo, da v vojni aktivno sodeluje, medtem ko se Jakob med vojno skriva, Ben pa nosi njene posledice, nosi travmo, podedovano od staršev, ki so jo doživeli v taboriščih. Tako vsak iz svojega zornega kota doživlja vojno. Pri Kosmačevem pripovedovalcu gre za prvo svetovno vojno, medvojno obdobje in drugo svetovno vojno, pri Jakobu in Benu pa za drugo svetovno vojno in obdobje po njej."

Pri obeh izbranih delih gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poglavitna skupna točka obeh romanov so spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearni, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči. Juš Osojnik, dijak Gimnazije Poljane: "Slog asociativnega spominjanja se mi zdi najbolj pristen za dano tematiko, ker zelo dobro ponazori, kako nas zaznamujejo dogodki, kot je vojna ali kateri koli drug dogodek, ki drastično spremeni naše življenje."

Zarja Zver: "Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, potem tudi potrebujeta rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve."

Kot poglavitno razliko med romanoma lahko omenimo različno dojemanje lokalnega okolja in domovine. V slovenskem delu zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki govori o tragični usodi (poljskih) Judov, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.


Bolj obširno so na Radiu Slovenija romana primerjali v oddaji Studio ob 17h 18. aprila, povzetek ključnih poudarkov romanov in navodil za pisanje eseja pa ste lahko slišali tudi v oddaji Gymnasium 18. aprila.



Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.

Drago Meglič

Za dijake je sploh na začetku srednješolskega izobraževanja precej stresno, ko dobijo slabše ocene pri jeziku in tudi pri eseju, ampak z dobrim delom in odgovornim ravnanjem se tudi to da izboljšati in dijaki, ki se potrudijo, so prav gotovo za to nagrajeni. Že velikokrat se je zgodilo, da je dijak napredoval s trojke do petice, to je mogoče. Obenem pa za tiste dijake, ki jim esej ni najmočnejše orožje, velja, da se ga je mogoče priučiti – morda ne za najvišjo oceno, lahko pa za prav dobro in lepo oceno, če se dijak nauči, kako je tehnično treba napisati uvod, o čem razmišljati v jedru, kako oblikovati zaključek.

Drago Meglič