Čeprav se je februarja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odzvalo na prošnje in peticijo Idrijčanov ter obljubilo, da bo zagotovilo 680.000 evrov za vzdrževanje nezalite rudarske jame pod mestom, je problem vzdrževanja še vedno odprt in brez konkretnih predlogov ali sklepa o trajnejši rešitvi vzdrževanja. Foto: BoBo
Čeprav se je februarja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odzvalo na prošnje in peticijo Idrijčanov ter obljubilo, da bo zagotovilo 680.000 evrov za vzdrževanje nezalite rudarske jame pod mestom, je problem vzdrževanja še vedno odprt in brez konkretnih predlogov ali sklepa o trajnejši rešitvi vzdrževanja. Foto: BoBo
Če bi črpanje vode iz jame ustavili, bi se v njej nabralo več kot deset centimetrov vode dnevno in raven podtalnice doseglo v dveh letih, kar bi sprožilo plazenje okoliških gričev in posedanje zemlje, posledično pa ogrozilo obstoj mesta. Večji del rudnika leži neposredno pod mestom. Prve hiše so zaradi poškodb morali podreti že konec 19. stoletja, pogrezanje terena pa je bilo posebej močno v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, saj se je ponekod pogrezalo tudi več kot deset centimetrov letno. Foto: BoBo
Drugi največji rudnik živega srebra na svetu je nekoč prispeval kar pet odstotkov celotnega proračuna dunajskega dvora, Slovenija pa ima danes z njim predvsem stroške. Od leta 1996 je za rudarsko škodo izplačala približno šest milijonov evrov, poleg tega vsako leto nameni še sredstva za vzdrževanje nezalitega dela jame. Foto: BoBo

Kot so sporočili z ministrstva, ministrstvo za omenjene naloge ne razpolaga niti s strokovnimi niti s kadrovskimi, nadzornimi in finančnimi pogoji. V. d. direktorja javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija Tatjana Dizdarevič, župan, likvidacijski upravitelj Rudnika živega srebra Idrija ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) že iščejo rešitev. Kot je sporočila Dizdarevičeva, o mogočih rešitvah še razpravljajo, upa pa, da bodo do ustrezne rešitve prišli čim prej.
Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je vlada ustanovila leta 2011. Zavod je bil ustanovljen za upravljanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem, vzdrževanje ključnih objektov in nepremičnin dediščine živega srebra v Idriji ter za sodelovanje pri projektu nominacije za vpis dediščine živega srebra v Idriji na Unescov seznam svetovne dediščine. Lani je vlada k dejavnostim zavoda dodala še vzdrževanje nezalitega dela rudnika in letos prenesla dolžnosti z družbe, ki je v likvidaciji, na center.
Ministrstvo za kulturo brez osnovnih pogojev za vzdrževanje rudnikov
Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da kot resorno ministrstvo za javni zavod, ustanovljen z namenom celovitega upravljanja kulturne dediščine, povezane z rudiščem, s ciljem vpisa dediščine živega srebra v Idriji na Unescov seznam, za vzdrževanje nezalitega dela jame ne razpolagajo s strokovnimi, kadrovskimi, nadzornimi in finančnimi pogoji. Kot poudarjajo, gre za dejavnosti pretežno rudarske in geološke oz. geomehanske stroke, ki zahtevajo strokovno znanje, s katerim ministrstvo ne razpolaga.
"Ministrstvo za kulturo ne izpolnjuje niti najosnovnejših pogojev, da bi lahko nosilo odgovornost za vzdrževanje rudnikov in monitoring vplivnega območja rudnikov ter s tem nosilo odgovornost za človeška življenja in materialno škodo v primeru nesreč ožjega ali širšega področja. Prav tako za rudarjenje in monitoring ministrstvo ne more namenjati že tako prenizkih sredstev za izvajanje kulturnih dejavnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Center za upravljanje z dediščino je črtal vzdrževanje nezalitega dela rudnika
Zato so v prizadevanjih po oblikovanju sistemsko ustrezne rešitve MGRT-ju posredovali predlog sprememb ustanovitvenega akta centra, ki je iz nabora dejavnosti javnega zavoda črtal pozneje dodano vzdrževanje nezalitega dela jame. Minister Zdravko Počivalšek se je, kot navajajo na ministrstvu za kulturo, strinjal z ministrico Julijano Bizjak Mlakar, da gre pri tem za dejavnost, ki ne more biti v pristojnosti ministrstva za kulturo, in da mora MGRT najti trajno rešitev za izvajanje navedene dejavnosti hkrati z iskanjem rešitev za preostale rudnike v zapiranju.
Na ministrstvu za kulturo so pričakovali, da bo v medresorskem usklajevanju njihovemu predlogu MGRT dodal ustrezne predloge sklepov vlade, ki mu bodo v sodelovanju z lokalno skupnostjo omogočili oblikovanje zakonite vmesne, začasne rešitve, kakor tudi trajne sistemske rešitve v okviru celotnega področja vzdrževanja objektov nekdanjih rudarskih podjetij v zapiranju. To se, kot poudarjajo, za zdaj ni zgodilo.