Najbolj znana slovenska muza je vsekakor Primičeva Julija, ki je bila navdih za Sonetni venec, v katerem se vsak sonet začne s črko njenega imena, tako da se to izpiše v obliki akrostiha. Foto:
Najbolj znana slovenska muza je vsekakor Primičeva Julija, ki je bila navdih za Sonetni venec, v katerem se vsak sonet začne s črko njenega imena, tako da se to izpiše v obliki akrostiha. Foto:
Henry Holiday; Dante in Beatrice
Dante in Beatrice, kot ju je naslikal Henry Holiday. A če se ozremo k starogrškim muzam, so bile te: Erato (ljubezenska poezija), Evterpa (glasbe), Kaliopa (epike), Klio (zgodovine), Melpomena (tragedije), Talija (komedije), Terpsihora (plesa) in Uranija (zvezdoslovja).
Pablo Picasso; Dora Maar
Ni mogoče mimo številnih podob Picassovih ljubic in muz, med njimi Dore Maar. Portret iz leta 1937 francosko nadrealistično fotografinjo prikazuje kot živahno osebnost z živo rdečimi nohti.
Camille Claudel
Umetnost kiparke Camille Claudel v času njenega življenja nikdar ni dosegla veljave, ki bi ji glede na kakovost njenega kiparskega dela pripadala. Pa tudi po njeni smrti se je o njej pogosto govorilo le kot o asistentki, ljubici in muzi slavnega Rodina, pri tem pa še do danes ni raziskan delež Claudelove v Rodinovih kipih.
Warholovo življenje in delo je pomembno zaznamovala muza Edie Sedgwick, dedinja umetniške rodbine in igralka - ena njegovih superzvezdnikov -, ki je zaradi usodne mešanice uspaval in alkohola umrla v starosti 28 let. A njuno razmerje je bilo prijateljsko, in ne ljubezensko, saj je bil Warhol homoseksualec (mnogi pa so ga označevali kar za aseksualnega). Foto: EPA
Arthur Rimbaud
Francoski simbolistični pesnik Arthur Rimbaud je petnajstleten pobegnil od doma, prišel v Pariz, se seznanil s Paulom Verlainom in z njim odšel v Belgijo in Anglijo. Leta 1873 ga je Verlaine v prepiru s streli iz pištole ranil, kar je zasejalo mednju seme spora. Že leto dni kasneje se je vrnil v Pariz in se predal potepuškemu življenju.

Sicer je res, da so Grki poznali tudi muzo zvezdoslovja (ali astronomije) Uranijo, kar morda z današnjega vidika ne sodi toliko med umetnosti kot med znanosti, pa vendar je preostalih osem zastopalo najbolj reprezentativne grške umetnosti, s pesništvom in tragedijo na čelu. In če je grškemu poetu klicala Erato, Kaliopa ali Melpomena - kajti muze so po prepričanju Grkov pravi izvor umetnosti, pesnik pa je bil pravzaprav le njihov medij -, so se umetniki novega veka s Petrarco na čelu 'priporočili' svoji ljubljeni, navadno nedosegljivi ženski. In tako je muza postala objekt hlepenja, kasneje ženska iz mesa in krvi ali pa tista zanimiva in inteligentna osebnost, ki je bila zmožna navdihniti.

Subjekt hrepenenja in hlepenja
In kdo so pravzaprav bile te ženske? Med najbolj znane vsekakor sodi Dantejeva Beatrice, za katero se tako kot tudi za Petrarcovo Lauro pogosto domneva, da nikdar ni obstajala drugje kot v pesnikovi domišljiji. Čeprav so našli dokumente, ki pričajo o tem, da je bila Betrice dejanska oseba, ki se je pisala Portinari in je živela v neposredni bližini Dantejeve Hiše. Pa vendar ni bil Dante tisti, ki je uvedel nedosegljivo muzo kot objekt hlepenja, brez katere noben "spodoben" romantični pesnik ni mogel pesniti.

In tako kot je Petrarca 6. aprila 1327 v cerkvi sv. Klare ugledal svojo Lauro, je France Prešeren na "kraju nesrečnega imena" - v Trnovski cerkvi - ugledal svojo Primičevo Julijo ob desetih dopoldne na soboto pred veliko nočjo ter jo vse odtlej častil kot svojo nedosegljivo ljubezen. To je v maniri romantike pravzaprav pomenilo, da je bila njegov navdih in je bilo v veliki meri povezano tudi s pojmom plemenite/netelesne ljubezni in nesreče. Neuslišan v svoji ljubezni je bil tudi William Butler Yeats, ki je vzdihoval za Maud Gonne, in čeprav sta se družila devet let, je ona vztrajno zavračala njegovo ljubezen in se končno poročila z Johnom MacBridom. Kar ni ustavilo Yeatsa pri pisanju njej namenjenih pesmi.

20. stoletje in muza ni več le meglica iluzij
Skozi zgodovino pesništva oziroma literature, pa tudi slikarstva, se je ob boku znanih imen zvrstilo nič koliko muz; ena izmed muz kiparja Augusta Rodina je bila Camille Claudel, ki sicer velja za njegovo učenko in ljubico. Tudi slavni Picasso je imel več žensk, ki so ga navdihovale, med njimi Doro Maar, pogosto upodobljeno na Picassovih platnih. Med drugim je navdihnila njegovo serijo "jokajočih žensk".

Predvsem pa se v dvajsetem stoletju zgodi prelom v pojmovanju muze; ta nič več ni tista, ki je polagala beseda v usta pesniku, niti ni več neuslišana ljubezen, kar pravzaprav pomeni, da je bila le skupek pesnikovih idealov in iluzij. Zdaj muza postane ženska iz mesa in krvi, pogosto tudi umetnikova ljubica, sopotnica in kolegica v stroki, kar pomeni, da že ima dejanski vpliv na umetnikovo delo.

Moške muze in deklica
A ker naj umetnosti ne bi vladali stereotipi, je med muze mogoče uvrstiti tudi pesnika Arthurja Rimbauda, ki je bil (ali pa je še) vzor marsikateremu sodobnemu umetniškemu umu; od Dylana Thomasa, Boba Dylana, Allena Ginsberga do Jima Morrisona in Patti Smith. Svoj navdih je v Leighu Boweryju našel tudi vnuk Sigmunda Freuda Lucien Freud. Pa ne samo on, Bowery je navdihnil celo vrsto imen modnega sveta in glasbe; od Alexandera McQueena, Vivienne Westwood, Boya Georgea do Johna Galliana in Scissor Sisters.

Pisatelj Lewis Carroll pa je vzel za 'model' tedaj desetletno Alice Pleasance Liddell, ki jo je spoznal 4. julija 1862 na pikniku, kjer je njo in druge otroke zabaval z izmišljevanjem zgodbic. In nastala je Alica v čudežni deželi. Carroll je Alice tudi pogosto fotografiral, kar nemalokrat sproža tudi namigovanja na njegova morebitna pedofilska nagnjenja.

Razburljiva dvajseta in tedanje dame
Zelda Fitzgerald
je bila otrok razburkanih 20. let 20. stoletja, ko se ni smelo piti alkohola, po drugi strani pa se je morala umaknila zabavi in užitku. Po njenih lastnih besedah ni imela Zelda niti najmanjšega občutka manjvrednosti, sramu, dvomov ali moralnih principov, kar je bilo za tedanje umetnike silno razburljivo. Predvsem za njenega moža Scotta Fitzgeralda, ki jo je pogosto ubesedil in nekoč celo izjavil: "Včasih ne vem niti, ali sva z Zeldo resnična ali sva le karakterja iz enega mojih romanov."

Iz dvajsetih let izhaja tudi ena izmed žensk, ki veljajo za najlepše na svetu, predvsem pa odlična fotografinja Lee Miller. Domača je bila pred objektivom in za njim, in ko se je po karieri modela v Ameriki preselila v Pariz kot asistentka Mana Raya, je postala njegova ljubica, kar pa se seveda šteje tudi kot njegova muza. Spoznala je tudi Picassa in se poročila z nadrealističnim slikarjem Rolandom Penrosom.

Najbolj znanega nadrealista Dalíja pa je spremljala Gala Dalí. Rojena kot Elena Ivanova Diakonova v ruski intelektualni družini je že v svojih zgodnjih 20. letih postala ljubica Paula Eluarda in na ta način tudi ključna figura nadrealizma ter navdih za Louisa Aragona, Andréja Bretona - ta je pozneje trdil, da jo prezira, ker ga je čustveno mučila - in Maxa Ernsta. Bila je deset let starejša od Dalíja, poročila sta se leta 1932, njuno razmerje pa je bilo vselej zelo viharno

Iz sveta umetnosti do sveta mode
Fotograf Jacques Henri Lartigue je Renée Perle prav obsesivno fotografiral, jo s seboj vodil na mondene počitnice v Biaritz ali Cannes 30. letih prejšnjega stoletja in jo dobesedno dojemal kot svojega angela. Renée Perle je znova vzbudila več zanimanja, ko je John Galliano našel navdih za svojo kolekcijo prav v njej. Čeprav je Bob Dylan svoje muze pogosto menjal in se 'sprehajal' od Edie Sedgwick - v njej je svojo inspiracijo našel tudi Andy Warhol - do svojega prvega resnega dekleta Suze Rotolo, med njimi najbolj izstopa Sara Lowndes, ki ji je posvetil kar nekaj pesmi, govori se celo, da tudi album Blood on the Tracks.

Zadnja v vrsti muz, igralka Catherine Deneuve, ki jo danes sicer bolj poznamo kot tipično Francozinjo, je s svojo ledeno hladno lepoto omamila Luisa Buñuel, ki jo je videl kot popolno za svoje filme, pa tudi modne velikane, kot sta bila Yves St. Laurent in Christian Dior. Bi to lahko pomenilo, da se današnje muze iz umetnosti vse bolj umikajo tudi v modne sfere?