Kolizej, stavbo iz sredine 19. stoletja, so začeli rušiti 10. avgusta, na njenem mestu pa namerava lastnica, Kranjska investicijska družba, postaviti nov kompleks. Foto: MMC RTV SLO
Kolizej, stavbo iz sredine 19. stoletja, so začeli rušiti 10. avgusta, na njenem mestu pa namerava lastnica, Kranjska investicijska družba, postaviti nov kompleks. Foto: MMC RTV SLO

Uničeni spomenik nikakor ne sme biti niti precedens niti domina, ampak zadnja žrtev slabega spomeniškega varstva in neprimernega odnosa do dediščine v Sloveniji.

Podpisniki poziva k odstopu
Kolizej
Predstavniki stroke so poziv napisali, ker so 'upravičeno zaskrbljeni za umetnostno, arhitekturno in urbanistično dediščino Slovenije'. Foto: MMC RTV SLO

K odstopu so direktorico direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, direktorico Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in generalno konservatorko na ZVKDS-ju pozvali že julija, saj jim po njihovem mnenju ni uspelo zaščititi številnih spomenikov v Sloveniji pred uničenjem. Kmalu po pozivu se je, kot opozarjajo, začelo rušenje Kolizeja, ki so ga predstavniki umetnostnozgodovinske stroke označili za pomemben arhitekturni spomenik, del ogrožene dediščine.
"Uničeni spomenik nikakor ne sme biti niti precedens niti domina, ampak zadnja žrtev slabega spomeniškega varstva in neprimernega odnosa do dediščine v Sloveniji," so zapisali predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in sekretarka mednarodnega združenja umetnostnozgodovinskih raziskovalnih inštitutov RIHA Barbara Murovec, predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in slovenska predstavnica CIHA Marjeta Ciglenečki, predstojnik katedre za slovensko umetnost in umetnost drugih južnoslovanskih narodov na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Samo Štefanac in svetovalec SAZU-ja za področji arhitekture in urbanizma Fedja Košir.
Naslovnice poziva zavrnile odstop
Pečnikova, Pirkovičeva in Tomšičeva so julija dejale, da s svojih položajev nikakor ne nameravajo odstopiti, v odgovoru na poziv k odstopu pa so direktorja ZRC SAZU-ja Ota Lutharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Marka Jesenška, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Valentina Bucika in predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja pozvale, da se izrečejo o pozivu podpisnikov, ki so pri omenjenih institucijah zaposleni, k njihovemu odstopu.
"Odgovorne za izjemno slabo varovanje umetnostne dediščine Slovenije nam sporočajo, da so na funkcijah, kjer jim ni potrebno delovati strokovno, saj sta edina, ki smeta ocenjevati njihovo delo politična in kapitalska elita. Očitno so prepričane, da tako delujejo tudi SAZU, raziskovalni inštituti in univerze, zato pozivajo predsednika SAZU, direktorja ZRC SAZU in dekana fakultet, da nas disciplinirajo. Ker vedo (?), da strokovna dejstva, zakonitost in etičnost na ministrstvu za kulturo in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije nimajo veljave, mislijo, da so izbrisani tudi drugod," so predstavniki stroke še zapisali v pozivu, pod tega pa se podpisujejo, ker so "upravičeno zaskrbljeni za umetnostno, arhitekturno in urbanistično dediščino Slovenije".

Uničeni spomenik nikakor ne sme biti niti precedens niti domina, ampak zadnja žrtev slabega spomeniškega varstva in neprimernega odnosa do dediščine v Sloveniji.

Podpisniki poziva k odstopu