Leta 2010 je eksplozija na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu ubila 11 ljudi in povzročila enega najhujših razlitij nafte v zgodovini. V zaliv se je izteklo na milijone galon nafte, prizadetih pa je bilo več 100 kilometrov obale, preden so izlitje po treh mesecih le ustavili. Med drugim so ugotovili, da naftna družba BP ni imela ustreznega nadzora, s katerim bi zagotovila varnost. Direktor galerij Tate Nicholas Serota je leto po razlitju, ko so pogodbo s podjetjem BP podaljšali za štiri leta, povedal, da
Leta 2010 je eksplozija na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu ubila 11 ljudi in povzročila enega najhujših razlitij nafte v zgodovini. V zaliv se je izteklo na milijone galon nafte, prizadetih pa je bilo več 100 kilometrov obale, preden so izlitje po treh mesecih le ustavili. Med drugim so ugotovili, da naftna družba BP ni imela ustreznega nadzora, s katerim bi zagotovila varnost. Direktor galerij Tate Nicholas Serota je leto po razlitju, ko so pogodbo s podjetjem BP podaljšali za štiri leta, povedal, da "ne zapustiš prijateljev zaradi nečesa, kar mi razumemo kot začasne težave". Foto: EPA

Največja britanska skupina galerij, galerije Tate, bo po triletni sodni bitki morala razkriti obseg kontroverzne sponzorske pogodbe z naftnim gigantom BP. Njihov dogovor – po ocenah naj bi bil vreden okoli 500 tisoč britanskih funtov (639 tisoč evrov) – datira v čas pred 25 leti, a so ga leta 2011, v času katastrofalnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu, obnovili za štiri leta. Direktor galerij Tate Nicholas Serota je ob tem povedal, da "ne zapustiš prijateljev zaradi nečesa, kar mi razumemo kot začasne težave".

Pokroviteljstvo za pranje zunanje podobe
"Tatov dogovor z družbo BP slednjim daje sijočo zunanjo podobo, medtem ko gre v resnici za uničevanje podnebja in je povezano s serijo kontroverznosti glede okoljskih in človeških pravic po vsem svetu," pravi Anna Galkina iz londonskega kolektiva Platform, ki ustvarja umetniške projekte na temo družbene pravičnosti in okoljevarstva ter vodi kampanje na tem področju. "BP je obupan, da bi skozi umetniško pokroviteljstvo obdržal svojo 'družbeno licenco'. Diskretnost pokroviteljstva nudi videz, da je podjetje BP bolj potrebno, kot v resnici je, in naša kultura se mora znebiti naftnih korporacij," dodaja.
S tem se strinja tudi južnoafriški anglikanski duhovnik, nadškof, borec proti apartheidu in dobitnik Nobelove nagrade za mir Desmond Mpilo Tutu, ki je povedal, da morajo "ljudje vesti prelomiti vezi s korporacijami, ki financirajo družbene nepravičnosti in krivice podnebnih sprememb".
Razkritje podrobnosti je naložilo tudi sodišče
Zdaj je svoje mnenje podalo tudi sodišče. S sodnim odlokom so končali triletno pravno bitko, ki je potekala sočasno s številnimi kampanjami in protesti proti sponzoriranju naftne družbe umetniških institucij. Sodna odločitev galerijam Tate nalaga, da v 35 dneh razkrije višino sponzorskih sredstev družbe BP. Kot so zapisali, je bilo razumevanje galerij Tate o svobodi informacij, na podlagi česar so se izogibali razkritju podatkov, "zmotno" in "nekoliko nenavadno".
BP-jevo pokroviteljstvo galerij je lahko "pravno razumljeno" kot vzdrževanje BP-jeve "družbene licence", kot je odločilo sodišče in potrdilo mnenja protestnikov proti naftnemu gigantu in njegovemu financiranju umetniških institucij. Zavrnili so tako argument, da bi bilo lahko razkritje žaljivo do družbe BP, argument, da bi razkritje vsote lahko vodilo do "zdravstvenih in varnostnih tveganj", pri nadaljnjih protestih pa so označili kot "popolnoma neprepričljivo".
"Dolgotrajen odnos med BP-jem in galerijami Tate je kontroverzen. Šele ko bo javnost v celoti informirana o količini denarja, ki ga Tate dejansko prejema od družbe BP, lahko vzpostavimo primerno informirano in utemeljeno razpravo o tem, ali je BP ustrezen sponzor za umetniško galerijo in njeno delo," je povedala Rosa Curling, pravna zastopnica odvetnika Leigha Daya, angažiranega pri primeru spornega umetniškega pokroviteljstva.