"Maja Gspan je oblikovala podobo letošnjega Jazz festivala, ki predstavlja izrazit premik, pravzaprav točko za razmislek o oblikovanju javnih sporočil sploh. Njena odločitev, da grafičnemu oblikovanju vrne temeljne prvine in se spopade s prepoznavnostjo sporočil na ravni najbolj elementarnega, je najmanj drzna, morda celo vizionarska," so med drugim zapisali v utemeljitvi priznanja za oblikovalko. Foto: DOS
Metka Vrhunc
Prejemnica nagrade za življenjsko delo Metka Vrhunc se je kmalu po končani Fakulteti za arhitekturo posvetila oblikovanju oblačil, predvsem modi v usnju. Sodelovala je s tovarnami kot Šmartno, IUV, Konus, Toko, ki so kmalu po njenem prihodu začele dobivati najvišja priznanja za kakovost in oblikovanje izdelkov. Njene kolekcije oblačil so bile predstavljene na modnih revijah, na modnih sejmih, na razstavah kot tudi na mednarodnih razstavah Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Med številnimi priznanji za svoje ustvarjalno delo je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. V DOS-u je dolgo vodila sekcijo mode, prav tako je sodelovala pri programu visokošolskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil, ustanovljenega leta 1979 in kjer je bila do upokojitve tudi profesorica. Univerza v Ljubljani ji je podelila naziv zaslužna profesorica. Foto: DOS
Vesna Gaberščik Ilgo
Vesna Gaberščik Ilgo, prejemnica nagrade za življenjsko delo, je končala Likovno akademijo v Ljubljani. Že po končani Šoli za oblikovanje je sodelovala s Centrom za sodobno oblačenje in opremo, ki je v šestdesetih letih predstavljal pomembno promocijsko ustanovo za razvoj modnega oblikovanja pri nas. Za svoje oblikovalsko delo je Vesna Gaberščik prejela številna priznanja in nagrade, največ pod imenom Almira design, sodelovala na strokovnih mednarodnih razstavah in prireditvah ter prejela nagrado Prešernovega sklada. S svojo ustvarjalno energijo je navduševala študente oblikovanja oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je prav tako nekaj let sodelovala pri študijskem procesu. Foto: DOS

Priznanje oblikovalski presežek je šlo v roke Elene Fajt, priznanja oblikovalski dosežek pa v roke Mateje Panter in Anke Štular, Maje Gspan, Irene Gubanc ter Petre Černe Oven in Barbare Predan. Dobitnice nagrad in priznanj je izbrala žirija v sestavi: Danijela Grgič, Nataša Šušteršič, Jurij Dobrila, Marjan Žitnik in Peter Jamšek.

Vrhunčeva in Gaberščik Ilgova izhajata iz generacije ustvarjalcev, ki so na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začeli uveljavljati poklic oblikovalca v slovenski tekstilni industriji. Šlo je predvsem za oblikovanje na področju usnjarskopredelovalne industrije in industrije pletenin.

Do danes sta za svoje delo prejeli že več strokovnih priznanj doma in v mednarodnem prostoru, bili dejavni v Društvu oblikovalcev, priredili številne razstave in modne revije, tako samostojne kot s študenti katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, kjer sta poučevali.

Inovativno oblikovanje usnja in pletenin
S svojim dolgoletnim ustvarjalnim delom sta - Vrhunčeva z usnjem in Gaberščik Ilgova s pleteninami - utemeljili področje oblikovanja oblačil, modnega oblikovanja v Sloveniji.

"Njuno uspešno sodelovanje z industrijo, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, je potrdilo pomen mesta oblikovalca v industriji, čeprav kontinuitete teh prizadevanj nismo znali obdržati in razvijati naprej. Prav tako je pomemben njun prispevek pri pedagoškem delu, pri spodbujanju in iskanju različnih senzibilitet generacij študentov oblikovanja oblačil. Ne nazadnje, tudi s svojo aktivnostjo pri delovanju DOS-a, sta pripomogli k razvijanju sodobnega modnega oblikovanja v Sloveniji," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

O delu Metke Vrhunc so v utemeljitvi med drugim zapisali še: "Njeni prečiščeni, minimalizirani kroji usnjenih in krznenih oblačil so bili novost v svetovnem merilu in tudi njihova prodaja na jugoslovanskem trgu in izven meja Jugoslavije sploh ni bila vprašljiva."

O dolgoletnem sodelovanju Vesne Gaberščik Ilgo s tovarno Almira pa so zapisali, da "je tovarna prav po njeni zaslugi postala najbolj cenjen in uspešen proizvajalec pletenin. Izrazito likovne, prepoznavne, barvite, kolekcije pletenin so navduševale na sejmih, modnih revijah in razstavah."

Shirting: ne-skončna uporaba oblačil
Elena Fajt je priznanje oblikovalski presežek dobila za projekt Shirting, pri katerem gre za vzpostavljanje drugačnega modela oblačenja, ki uvaja drugačne, trajnejše vrednote tako v procesu produkcije kot tudi ne-skončne uporabe. Z ozaveščanjem spreminja ustaljene vzorce in tako razkraja svet mode, kakršen nam je poznan.

Žirija je podelitev oblikovalskega presežka Fajtovi utemeljila z besedami: "Namesto Imeti spodbuja k Biti ter tako ponudi možnost izbire in prenovljenega odnosa v korelatu oblikovalec–uporabnik, ki v tem primeru ni edini in ne končni, je eden med mnogimi. Projekt Shirting s svojo inovativnostjo spodbuja posameznika/potrošnika in spreminja njegovo percepcijo ter mu obenem omogoča aktivno sodelovanje v oblikovanju vsakdanje uporabe predmeta."

Klop ljubezni in glasbeni plakati
Klop ljubezni je Panterjevi in Štularjevi prinesla priznanje oblikovalski dosežek. Sodobno zasnovana klop je del zbirke Evropskih klopi na travniku pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu.

Žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala: "Sodobno zasnovana klop le rahlo spominja na običajno predstavo ljudi o sedenju v javnem prostoru /…/ Z vključitvijo stilizirane kovinske čipke kot svojevrstnega pečata na masivnem lesenem izdelku sta avtorici uspešno ponazorili dvojnost našega prostora in ljudi, ki jo še najbolj značilno izkazuje jezikovna posebnost - dvojina. Dvojnost med sodobnotehničnim in liričnim likovnim zapisom, dvojnost med tradicijo in vizijo prihodnosti, seveda pa dvojina ali dvojnost tudi kot temeljna okoliščina katerega koli odnosa med ljudmi."

Gspanova pa je priznanje oblikovalski dosežek prejela za podobo letošnjega Jazz festivala, ki po prepričanju žirije predstavlja izrazit premik, pravzaprav točko za širši razmislek o oblikovanju javnih sporočil.

"S pretehtano organizacijsko strukturo in širokim izborom raznovrstnih grafičnih elementov, ki jih zaokrožata vsak zase in obenem oba skupaj logotip festivala in temeljna tipografija, je uspela celovita, izjemno skladna in prepoznavna podoba. Logotip predstavlja zakonitosti organiziranega, obenem privlačnost svobode in improviziranja. Čitljiv je ravno toliko, kot je čitljiva jazz glasba – ta terja zbranega poslušalca, logotip zbranega opazovalca. Hkrati je nedvoumen in prepoznaven le z bežnim pogledom," so med drugim zapisali v utemeljitvi priznanja.

Grafična podoba piva in družabne igre za obolele za demenco
Celostna grafična podoba piva Dr. Orel je Gubančevi prinesla priznanje oblikovalski dosežek, saj je projekt po mnenju žirije izvrsten primer, kako pomembni so tesna povezava, razumevanje in zaupanje med naročnikom in oblikovalcem za dobro zasnovo in rezultat oblikovalskega projekta.

"Oblikovalka je izhodišča za grafične elemente črpala iz medicine ter s tem z vizualnimi sredstvi nakazala, da je lahko tudi obvladano pitje piva zdravilno in ima pozitivne učinke. Osnovno izhodišče za podobo znamke piva sta ime in strokovni naziv naročnika 'Doktor Orel' in upodobitev orla, ki se preoblikuje v telo kače, ovite okoli palice. Imeni dveh vrst piv pa sta 'Recept' s podobo recepture za pripravek, vključno z načinom uporabe, kar je sestavina vsakega recepta, ter 'Infuzija' s podobo pripravka za rehidracijo s 180 stopinj obrnjenim tekstom, kar je njena pozicija pri uporabi," lahko med drugim preberemo v utemeljitvi.

Černe Ovnova in Predanova sta priznanje oblikovalski dosežek dobili za projekt, naslovljen Oblikovanje in razvoj: Komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco/D9. Gre za obsežno in večplastno študijo, v kateri sta dokazali, da je samo z natančno analizo stanja ter poznavanjem problematike mogoče pristopiti bodisi k storitvenemu ali produktnemu oblikovanju.

"Na stičišču kakovostnega oblikovanja, ki je v tem primeru posledica natančne in predane analize ter sodelovanja z zdravniškim timom in terapevti, ter z nenehnimi korekcijami, je ta pilotni projekt lahko zaživel in koristil končnemu uporabniku, obolelemu za demenco," piše v utemeljitvi nagrade za Černe Ovnovo in Predanovo.

Nagradi in priznanja so podelili na četrtkovi slovesnosti v Cankarjevem domu.