Rimske ostanke so na območju Rimskega vrelca našli leta 1877 in takrat je območje po tem dobilo tudi svoje ime. Foto: RTV SLO
Rimske ostanke so na območju Rimskega vrelca našli leta 1877 in takrat je območje po tem dobilo tudi svoje ime. Foto: RTV SLO
Kompleks Rimski vrelec
"Mi smo Rimski vrelec," beremo na pročelju žalostno propadajoče stavbe. Foto: RTV SLO

Kompleks namreč leži ob vznožju Uršlje gore, v bližini je nekdaj priljubljeno Ivarčko jezero z rekreacijskimi površinami, nad Kotljami je spominski muzej pisatelju Prežihovemu Vorancu.

Potem ko je propadel dogovor z ruskim vlagateljem, ki je načrtoval obnovo že vrsto let propadajočega kompleksa in ureditev medicinskega centra, bodo občinski svetniki odločali o njegovi nadaljnji prodaji, kar naj bi se zgodilo na majski seji. Občina želi za kompleks dobiti vlagatelja, ki bi glede na dane možnosti območja pognal turistični razvoj. Obnove pa je potrebna tako osrednja stavba kot okolica.

Blagodejna voda potovala tudi čez Atlantik
Rimske ostanke so na območju Rimskega vrelca našli leta 1877, ko je območje po tem dobilo tudi ime. Blagodejni učinki mineralne vode, ki je znotraj kompleksa danes javno dostopna, so bili po podatkih občine znani že v rimskih časih, tamkajšnjo vodo, bogato z železom, pa so že pred več kot stoletjem uspešno tržili po Evropi in vse do Amerike.

In prav mineralna voda je bila "krivec" za gradnjo objektov ter razvoj tega območja. Osrednjo stavbo, nekdanji hotel, je leta 1896 zgradila družina Schütz, v naslednjih štirih desetletjih so lastniki zgradbe in območja razvijali zdraviliški turizem v povezavi z možnostmi za športne dejavnosti. Med drugo svetovno vojno je bilo v stavbi poveljstvo gestapa, po vojni pa je bila stavba nacionalizirana.

Širok nabor skrajno raznolikih namembnosti
V letih med 1947 in 1953 je bil v stavbi internat za dijake ravenske metalurške šole, nato so tam uredili gostinski lokal odprtega tipa. Leta 1954 je Rimski vrelec v upravljanje dobila ladjedelnica Uljanik iz Pulja, sledila so leta obnove objekta s takrat 50 posteljami. Počitniški dom je leta 1962 prevzelo prevozno podjetje Ljubljana transport, pozneje Golfturist. Leta 1992 je kompleks, ki je kot arheološko območje Rimski vrelec zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena, prevzelo podjetje De profundis, pozneje ga je upravljalo železarsko podjetje Logistični center Ravne. Po končani denacionalizaciji je hotel kupila Občina Ravne na Koroškem.

Po dostopnih podatkih je bil objekt nazadnje obnovljen v obdobju med letoma 1985 in 1990, ko so med drugim porušili staro stavbo za hotelom in na južni strani dozidali jedilnico z 200 sedeži, hotel pa je takrat razpolagal z 52 sobami.