Zavit, 400 metrov visok nebotičnik, ki naj bi ga zgradili v oziroma nad samim starim jedrom Sankt Peterburga, je bil namenjen za poslovne prostore ruskega naftnega giganta Gazprom. Varuhi arhitekturne dediščine so od samega začetka zgroženo opozarjali, da bi novogradnja skazila podobo starega dela carskega mesta, kjer stavbe niso višje od 100 metrov, in da bi se Sankt Peterburg zaradi gradnje najverjetneje celo znašel na Unescovem seznamu ogrožene kulturne dediščine. Beseda "travestija" je bila omenjena več kot enkrat. A vse zaman - mestne oblasti so vztrajale, da ima projekt, ki bi seveda ustvaril veliko delovnih mest, več prednosti kot pomanjkljivosti.

Umaknjena omejitev višine se vrača
Šele ta teden je - po mesecih negotovosti in nasprotujočih si izjav različnih vplivnih ruskih politikov - nad stolpnico dokončno padla zavesa. Peterburško sodišče je namreč napovedalo ponovno uvedbo omejitev višine novogradenj na obali reke Okta, ki teče tik poleg starega mestnega jedra. Pred časom so namreč te iste omejitve višine (s kontroverzno potezo) umaknili prav zato, da bi Gazpromov projekt lahko dobil zeleno luč. No, od zdaj na omenjenem območju nobena stavba ne bo smela preseči višine 40 metrov. Nesojeni stolp Okta, idejni otrok britanskega arhitekturnega biroja RMJM, bi bil s svojimi 403 metri od tega desetkrat višji (in bi obenem postal tudi najvišja stavba v Evropi)

Navdih za obliko nebotičnika, ki bi - precej simbolično - gostil sedež družbe, ki je bolj kot katera koli druga posamezna zaslužna za ruski gospodarski bum, so arhitekti našli v reki Nevi, ki teče skozi St. Peterburg, v njeni vedno spreminjajoči se svetlobi, odsevu in valujočih vodnih delčkih, ki se pretakajo skoznjo. Peterburg je namreč rojstni kraj številnih uglednih ruskih osebnosti, ne nazadnje tudi Vladimirja Putina in Dmitrija Medvedjeva, ki je bil pred 'zasedbo' Kremlja predsednik odbora Gazproma. Medvedjev je na začetku letošnjega leta izjavil, da bi moral Gazprom resno razmisliti o gradnji tako visoke stolpnice v Sankt Peterburgu, kar se zdi kot redka zmaga pritiska javnega mnenja na oblast.

V Moskvi že še morda, a v mestu Petra Velikega?
Sicer pa je stolp Okta kontroverzen že od samega začetka. Sloviti arhitekt Norman Foster je protestno odstopil iz odbora, ki je odločal o končni podobi stolpnice, ko pa je projekt dobil zeleno luč, so ogorčeni posamezniki organizirali demonstracije. Kajti v nasprotju z Moskvo, kjer se cesarske palače bohotijo vštric s sovjetskimi puščobnimi stolpnicami, je Sankt Peterburg uspel ohraniti bolj ali manj homogeno obzorje neoklasicističnih zgradb. Obenem je precej "nizko" mesto, kjer se nad strehami hiš vzpenjajo le zvoniki cerkva, in skoraj "nespodobno" bi bilo, so opozarjali številni ugledni Rusi, da bi vse skupaj zasenčil sedež podjetja, pa čeprav je to Gazprom.

Manevrski prostor za kompromise?
Britanski The Independent poroča, da se je za gradnjo stolpa "javilo" še več drugih mest, denimo pristaniški Vladivostok in Omsk v Sibiriji. Čeprav sta obe mesti sicer pomembni točki na zemljevidu ruske naftne infrastrukture, ni zelo verjetno, da bi Gazprom svoje jedro hotel naseliti kje drugje kot v Moskvi ali Sankt Peterburgu. Obstajajo tudi predlogi, da bi stolpnico vendarle postavili v peterburški regiji, a tako na obrobju, da iz centra mesta ne bi bila vidna.

Arhitekturni biro RMJM izjav za zdaj ne daje, je pa vodja projekta, arhitekt Filip Nikandrov, za the Moscow Times povedal, da niso dobili nobene uradne ponudbe za menjavo lokacije. "Stolp Okta smo oblikovali s to lokacijo pred očmi. Ne bi uničil pogleda na mesto, ampak bi ga čudovito dopolnil." Kljub temu pa se Nikandrov zaveda, da ne gre samo za začasen odlog. Stolp Okta v zamišljeni obliki preprosto nikoli ne bo zrasel.