Kulturna dediščina je pomembna, ne glede na to, od kod izhaja. Foto: RTV SLO
Kulturna dediščina je pomembna, ne glede na to, od kod izhaja. Foto: RTV SLO
Konvencija bo natačno opisala skupno evropsko dediščino. Foto: EPA

Ministri za kulturo se bodo 27. in 28. oktobra zbrali na Portugalskem, kjer bodo podpisali konvencijo, katere temelj je spoznanje, da so pravice v zvezi s kulturno dediščino povezane s pravico do udeležbe v kulturnem življenju. Kulturno dediščino je zato treba uporabljati tudi kot potencial za trajnostni gospodarski razvoj. Sklep o podpisu je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela vlada, utemeljila pa ga je z dejstvom, da je bila Slovenija med glavnimi podpornicami konvencije v Svetu Evrope.

Kulturna dediščina lahko pripomore k demokratični družbi
S podpisom okvirne konvencije se bodo podpisnice zavezale, da v predpisanem času poskrbijo za primerno vlogo kulturne dediščine pri vzpostavljanju mirne in demokratične družbe, skrbijo za pospeševanje kulturne raznovrstnosti, spodbujajo socialne in gospodarske razmere, v katerih se lahko kulturna dediščina primerno udejstvuje, konvencija pa jih zavezuje tudi, da zagotovijo zakonske določbe, ki narekujejo uresničevanje pravice do kulturne dediščine

Dediščina je pomembna ne glede na izvor
Okvirna konvencija, ki so jo v Strasbourgu sestavili 13. oktobra letos, natančno opredeljuje kulturno dediščino, opisuje skupno evropsko kulturno dediščino in določa, da je treba kulturni dediščini priznati njeno vrednost ne glede na njen izvor. Prav tako je treba skrbeti za njeno varstvo in ljudi osveščati o njenem gospodarskem potencialu.

Kako izpolniti določila konvencije?
Da bi bilo to mogoče, bi bilo treba postaviti take pravne, finančne in poklicne okvire, ki bi povezali prizadevanja in delo različnih organov, oblasti, strokovnjakov, lastnikov, investitorjev, podjetij, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki bi si prizadevala za cilje, določene s konvencijo.