Drugo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 7 glasov Ocenite to novico!
Plečnikova tržnica
Odbor za gospodarstvo je vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za kulturni turizem na ravni države in občin, ki bi odboroma vsako leto poročala o stanju na tem področju. Foto: BoBo
Odbor za kulturo
Skupna seja je sovpadla z nastajanjem državnih strategij za turizem in za kulturno dediščino, zato je odbor za gospodarstvo resornemu ministrstvu predlagal, da v strategijo o razvoju turizma vključi poglavje o kulturnem turizmu. Foto: BoBo
Grad Brežice
Ob dejstvu, da bo leto 2018 hkrati leto evropske kulturne dediščine, je državna sekretarka Damjana Pečnik pripomnila, da kulturna dediščina ni samo breme, ampak ima največkrat tudi gospodarske učinke. Foto: Goran Rovan
Uršula Cetinski
Uršula Cetinski je za ohranjanje kulturne dediščine predlagala čimprejšnjo pripravo t. i. zakona o kulturnem evru. Foto: Nada Žgank
Vaška situla, muzej, razstava, galerija
Poslanci so v razpravi opozorili na nekatere pomanjkljivosti kulturnega turizma, kot primer dobre prakse pa je bil večkrat omenjen Podčetrtek. Foto: BoBo

Dodaj v

"Kulturna dediščina ni samo breme, ampak ima tudi gospodarske učinke"

Odbora DZ-ja za kulturo in gospodarstvo o večjem vključevanju kulture v turizem
19. maj 2017 ob 20:26
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Slovenija ima izjemen potencial v kulturnem turizmu, ki pa je v veliki meri še neizkoriščen, a posamični primeri kažejo zglede, je prepričan minister za kulturo Tone Peršak. Razmisliti bi bilo treba o promociji in o tem, kako podajati zgodbe, dodaja, saj so po njegovem mnenju te pomembnejše od atraktivnosti lokacij.

Vprašanje kulturnega turizma je bila tema skupne seje odbora DZ-ja za kulturo in gospodarstvo. Ker je sovpadla z nastajanjem državnih strategij za turizem in za kulturno dediščino, je odbor za gospodarstvo resornemu ministrstvu predlagal, da v strategijo o razvoju turizma vključi poglavje o kulturnem turizmu.

Odbor je po seznanitvi s sedanjim stanjem in izzivi, ki jih prinaša kultura v turizmu, kar bo tudi nosilna tema promocije turizma v letih 2018 in 2019, vladi predlagal stanovitev medresorske delovne skupine za kulturni turizem na ravni države in občin, ki bi odboroma vsako leto poročala o stanju na tem področju. Odbor za kulturo se bo zaradi nesklepčnosti o sklepih današnje seje izrekel prihodnjič.

Potreben je skupen pristop različnih resorjev
Predsednik odbora DZ-ja za kulturo Dragan Matić meni, da je več kot jasno, da imata kultura in kulturna dediščina v turizmu velik pomen, napovedi svetovne turistične organizacije pravijo, da bo kulturni turizem do leta 2020 postal prevladujoči segment v tej panogi. Sinergije med kulturo in turizmom, ki bodo rezultirale v čimboljšem izkoristku kulturnega turizma v Sloveniji, je po njegovih besedah mogoče doseči le s skupnim pristopom različnih resorjev in deležnikov.

Državna sekretarka Damjana Pečnik je ob dejstvu, da bo leto 2018 hkrati leto evropske kulturne dediščine, pripomnila, da kulturna dediščina ni samo breme, ampak ima največkrat tudi gospodarske učinke.

Da bi Slovenija postala petzvezdična destinacija
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je dejala, da je Slovenska turistična organizacija že pripravila operativni načrt trženja turizma in promocije, tudi na področju digitalizacije. Že skoraj v sklepni fazi je tudi strategija rasti slovenskega kulturnega turizma, pri kateri sodelujejo ljudje z različnih področij, saj si želijo, da bi "Slovenija postala petzvezdična destinacija za doživetja".

Dobrodošli novi vpisi na Unescov seznam
Kot eno od prednosti Slovenije zaznava v razpršenosti kulturnega turizma od Goričkega do Pirana in od Alp do Bele krajine. K temu lahko pripomore tudi nekaj vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, pa tudi "vsak dodatni vpis že na poskusni seznam lahko doprinese k nadaljnjemu oblikovanju produkta, k zavedanju tega, kaj lahko Slovenija ponudi gostom".

Nujna je usklajenost z različnimi resorji
Za dosego ciljev, to je 3,7 milijarde evrov od izvoza potovanj, je po njenih besedah potrebno še povezovanje in usklajenost z različnimi resorji. Predlagali bodo oblikovanje posebnega sklada za povratna in nepovratna sredstva za tiste, ki bi v kulturnem turizmu prepoznali poslovno priložnost.

Uršula Cetinski je kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo pozvala k pripravi strategije kulturnih festivalov po vzoru ljubljanske strategije kulturnega turizma, njeni izsledki pa naj se vključijo v strategijo turizma ter nacionalni program za kulturo. Za ohranjanje kulturne dediščine je predlagala čimprejšnjo pripravo t. i. zakona o kulturnem evru.

Poziv k sinhronizaciji krajevnih kulturnih programov z državno ravnjo
Jadranka Plut iz društva Asociacija je predlagala raziskavo o tem, kako nevladne organizacije prispevajo k razvoju turizma, obenem je pozvala k sinhronizaciji krajevnih kulturnih programov z državno ravnjo. Predsednica zveze teh društev Mija Aleš meni, da bi v kulturnem turizmu veljalo izrabiti tudi potencial ljubiteljskih kulturnih društev.

Podčetrtek, primer dobre prakse
Poslanci so med drugim opozorili na nekatere pomanjkljivosti kulturnega turizma, kot primer dobre prakse pa je bil večkrat omenjen Podčetrtek. Aniti Koleša (SMC) se zdi nenavadno, da ena od slovenskih trgovinic ponuja skodelice in poslikave z deli Gustava Klimta, čeprav imamo svoje zgodbe, kot je Veronika Deseniška.

Saša Tabaković iz SMC-ja je spomnil na pomen kulturne diplomacije, ki bi lahko storila več na mednarodni ravni, gospodarstvo pa bi moralo začutiti potrebo po vlaganju v kulturo, da bi več sredstev ostalo za vsebine. S tem se je strinjal tudi Branislav Rajić (SMC), ki je dodal, da se težko odločamo za prodajo gradov, čeprav obstaja možnost pogodb, s katerimi bi določili pogoje lastnikom.

"Šolstvo daje premalo poudarka kulturi"
Poslanec Marko Ferluga (SMC) meni, da bi lahko delali zgodbe tudi iz versko-kulturnega turizma, okrcal pa je šolstvo, da daje premalo poudarka kulturi. Tudi Anja Bah Žibert (SDS) je prepričana, da bi pri dogovarjanju o kulturnem turizmu moralo sodelovati še ministrstvo za izobraževanje. Po njenem mnenju bi se lahko posvetili tudi družinskemu turizmu.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 20.05.2017 ob 05:56
Za kaj takega bo država morala nameniti krepko več cekinov (razpisi) kot do sedaj.

Kulturna dediščina po Sloveniji namreč še vedno nezadržno propada saj večina lastnikov nima denarja niti za redno vzdrževanje kaj šele za investicije ali razvoj programa, ki bi dotično nepremičnino ali premičnino oživel da bi bila sploh primerna za t.i. kulturni turizem.

Medtem pa Slovenci veselo romajo v Schönbrunn, Miramare, gradove Bavarske... in podobno, si ogledujejo kulturne znamenitosti in vzdihujejo kako je tam lepo... super.

Doma pa ne znajo ceniti niti starega pohištva iz neobaroka, kaj šele iz art deco obdobja ali celo starih kmečkih orodij (večina jih roma na odpad), še manj cenijo druge starine. Kaj šele stare nepremičnine (to do samo neki brezvezni kamni). Ni zastonj rek da so Slovenci bolani v glavi. Žal.

Takšno je dejansko stanje. Ali ga lahko spremenimo?

Lahko, vendar z raznimi "strategijami" in "študijami" ki ostajajo samo na papirju in ob katerih izbranci mastno zaslužijo, ob tem pa ni končne izvedbe zapisanega je še navadnemu "kmetu" jasno da ne bomo spremenili ničesar.

Preveč teoretiziranja in mnogo premalo dejanskega dela (izvedbe).
frozen pingvin 2
# 20.05.2017 ob 17:05
vsak eur vložen v kulturo se povrne dvakrat.
vsak eur vložen v luko koper se povrne zgolj 1.1 krat.
Sklonjen
# 20.05.2017 ob 10:06
"Kulturna dediščina ni samo breme, ampak ima tudi gospodarske učinke"

"Tekovine revolucije" oz. dosežki revolucije puščajo še posebej močan vtis na ubogem ljudstvu!
Kazalo