Predsednik DKAS-a Luka Javornik pojasnjuje, da je dediščina na področju krajinskega oblikovanja raznolika. Kot primer krajinskega oblikovanja, ki pa je Ljubljančanom že tako samoumevno, da pozabljajo, da gre za oblikovan prostor, Javornik navaja Pot ob žici v Ljubljani, znano tudi pod imenom Pot spominov in tovarištva. Ta največja javna zelena površina v Ljubljani je obenem oblikovan prostor, za katerega so bili zasnovani drevoredi, peščene poti in ključne točke.

Jakopičevo sprehajališče - neke vrste ikona
Drug primer krajinskega oblikovanja, ki ga izpostavlja v Ljubljani, je Plečnikova Ljubljana. Poseg Jožeta Plečnika v Tivoli oziroma Jakopičevo sprehajališče opisuje kot neke vrste ikono.

Vzdrževanje in ohranjanje dvorca je drago
Med izjemne primere šteje tudi dvorec Dornava pri Ptuju, okrog katerega je bil urejen park z drevoredom in številnimi skulpturami. Vzdrževanje in ohranjanje takšnih objektov je drago, sredstva ministrstva za kulturo pa so, glede na to, koliko je na Slovenskem vrtnih objektov, ki jih vrednotimo kot pomembne, premajhna.

Unikum v svetovnem merilu je Lipica, pravi predsednik DKAS-a. Je kulturna krajina, ki se je izoblikovala skozi stoletja in je rezultat specifične rabe - vzreje določene pasme konj in naravnih značilnosti krasa. "Kulturne krajine so sicer evidentirane, nimamo pa vzpostavljenih mehanizmov za njihovo vzdrževanje in upravljanje. In ker je kulturna krajina vedno rezultat delovanja človeka in je povezana s spremembami v družbi, nekatere počasi izginjajo."

Razvojni in varovalni interesi
Kot je poudaril Javornik, je prostor, v katerem živimo, rezultat delovanja človeka, zato je ključno usklajevanje vseh interesov v prostoru, tako razvojnih, ki so nujni, kot tudi varovalnih, da se tisto, kar je pomembno, ohrani za zanamce.

Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem okolju in območjih ohranjene narave, so zapisali v DKAS-u.

Kakšen program so pripravili
Letošnji program meseca krajinske arhitekture sestavlja več kot 40 dogodkov, od predavanj in pogovorov do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico, so zapisali v DKAS-u. Izpostavljajo pogovor z nekdanjimi predsedniki društva 5. aprila in srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) 12. aprila.

Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS-a v Enoti Šiška Mestne knjižnice Ljubljana bo svojevrsten odmev na že omenjeno lansko praznovanje 25-letnice delovanja društva v Lendavi, ki so ga po Javornikovih besedah pospremili z izdajo knjižice razmišljanj vseh preteklih predsednikov. Sledilo mu bo odprtje fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS-a – Kulturna krajina in strukture v krajini (2013) ter Oblikovane krajine (2017).

Krajinski arhitekti konservatorji ZVKDS bodo svoje delo ter izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse predstavili v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani na Trgu francoske revolucije.