Oblasti niti niso vedele, da imata zakonca Le Guennec doma zaklad, dokler se sama nista obrnila na Picassove potomce. Foto: Reuters
Oblasti niti niso vedele, da imata zakonca Le Guennec doma zaklad, dokler se sama nista obrnila na Picassove potomce. Foto: Reuters
Claude Picasso, sin, ki ga je imel umetnik s Françoise Gilot, s katero se je spoznal v Parizu med drugo svetovno vojno, ko je bila ta še študentka slikarstva, je prepričan, da njegov oče ne bi podaril tako velikega števila slik eni sami osebi. Foto: Reuters
Med deli, ki naj bi jih Pierru Le Guennecu podaril Pablo Picasso, je kar nekaj del iz t. i. 'modrega obdobja', pa tudi poznejšega ustvarjanja, ko je umetnik ubral povsem nove smeri. Foto: Reuters
Maya Picasso, prav tako slikarjeva dedinja, s svojo odvetnico. Foto: Reuters

Pod vprašajem so litografije, akvareli in risbe, ki jih je Picasso ustvaril med letoma 1900 in 1932; njihova skupna vrednost je ocenjena na 80 milijonov evrov.

Taka radodarnost ... Picassu ni podobna?
Umetnikovi dediči, ki so vložili tožbo, menijo, da je razlaga para na zatožni klopi "smešna". Picassov sin Claude vztraja, da njegov oče ne bi nikomur podaril toliko svojih del. "Ta razlaga preprosto ne zdrži. Dela so bila del njegovega življenja," je komentiral za francoski časnik Liberation.

Le Guennec je zadnja tri leta slikarjeva življenja, to je do leta 1973, delal pri njem kot električar in namestil protivlomne alarmne sisteme v različnih umetnikovih hišah po Franciji, med drugim v vili v Cannesu.

Kot je dejal, naj bi jima z ženo leta 1970 Picassova tedanja žena Jacqueline podarila 180 litografij, kolažev in slik ter 91 risb. Umetnine naj bi jima dala v zaprti škatli z besedami: "Te so za vas. Odnesite jih domov." Pozneje tega dogodka niso več omenjali.

Danielle se je ob drugi priložnosti spominjala malo drugače: njen mož je prišel domov z vrečo za smeti, polno umetnin, in ji povedal, da jih je dobil v dar od umetnika, ki je pač pospravljal po ateljeju.

Med umetninami, o katerih teče beseda, so med drugim študija njegove prve žene, ruske balerine Olge Koklove, v sedečem položaju, pa kolaž pipe in steklenice ter nekaj del iz njegovega t. i. "modrega obdobja".

"Izdala" sta se kar sama
Umetnine sta imela zakonca spravljene v svoji garaži, dokler se nista leta 2010 odločila, da popišeta svoje premoženjsko stanje, da njuni otroci pozneje ne bi imeli težav z dedovanjem. Stopil je v stik z umetnikovimi potomci v upanju, da bi avtentičnost del potrdil Picassov sin Claude, a njegovega odziva verjetno ni pričakoval. Claude Picasso je takoj podvomil o Le Guennecovem pojasnilu, od kod je slike dobil, saj je prepričan, da njegov oče nikoli ne bi dal tako veliko del eni sami osebi.

Mesec dni pozneje, oktobra 2010, je urad za boj proti prekupčevanju s kulturnimi dobrinami zasegel slike, pozneje pa so upokojenega električarja aretirali. Sprva so zakonca izpustili brez obtožbe, ki pa je sledila osem mesecev pozneje.

Danielle je ob izbruhu škandala za francosko radijsko postajo Europe 1 povedala: "Vsako jutro se lahko pogledava v ogledalo. Ničesar nisva storila narobe!"

Na kocki je veliko
Sojenje bo trajalo tri dni; če bo sodišče odločilo, da sta zakonca kriva, jima grozi do pet let za zapahi in kazen 375 tisoč evrov. Sojenje se bo verjetno vrtelo okoli nasprotujočih si pričanj obeh strani, saj so nekatere ključne priče v vmesnem času že umrle, prav tako pa bi bilo težko najti oprijemljive dokaze o kraji, ki naj bi se zgodila pred desetletji.

Odvetnik zakoncev Le Guennec opozarja, da ima "ogromno" dokazov, da sta bili njegovi stranki več kot le uslužbenca ali bežna znanca Jacqueline in Pabla Picassa. "Dokazali bomo, da sta bila Le Guennecovima blizu ravno v času, ko se je Picasso prepiral s svojimi otroki. Dela mu je podaril, da bi se mu zahvalil za njegovo prijaznost, dostopnost, da je prisluhnil ... Le Guennec je zanj pod lastnim imenom kupoval kisikove bombe, ki jih je potreboval za dihanje."

Zakonca del nikoli nista hotela ali skušala prodati, še opozarja njun odvetnik. "Daril pač ne prodajaš."