Jože Barši s sodelavkami (Martina Bastarda, Mateja Ocepek, Nataša Skušek): Javno stranišče, Metelkova, 1999. Foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec
Jože Barši s sodelavkami (Martina Bastarda, Mateja Ocepek, Nataša Skušek): Javno stranišče, Metelkova, 1999. Foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec
Lanska razstava v MSUM-ju je bila prva obsežnejša predstavitev tega umetnika srednje generacije.

Delovanje diplomiranega arhitekta in kiparja sega od dekonstrukcije kiparskega objekta sredi 90. let prejšnjega stoletja do obrata k nekakšnim arhitekturnim raziskavam prostora oziroma njihovi razširitvi v prostorsko postavitev, k uporabni, socialni in relacijski vrednosti umetniškega dela, do poznejših bolj konceptualnih praks, na primer hoje, zvoka, pogovarjanj, branj in registrov vednosti.

Umetnost Jožeta Baršija je povezana s pojmi, kot so arhitektura, branje, zaznavanje, sodelovanje, učenje. Lani so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) pripravili pregledno razstavo njegovih del.

Barši je leta 1997 v organizaciji Moderne galerije predstavljal Slovenijo na beneškem bienalu, dve leti zatem pa je zasnoval Javno stranišče, funkcionalno plastiko, ki je v sklopu prve predstavitve mednarodne zbirke Arteast 2000+ na Metelkovi tudi služila svojemu pravemu namenu.

Leta 1999 je imel v Mali galeriji samostojno razstavo z naslovom Hiša, ki je morda najizraziteje začrtala njegov odnos do sodelovanja v umetnosti kot protipolu ustvarjanja avtonomnih objektov. V zadnjih letih ga zanimajo predvsem pozabljena in spregledana poglavja s področja politične filozofije in umetnosti. Kot redni profesor poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.


Nagrajenca tudi Autorjeva in Karim

Nika Autor deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli.

Azad Karim je slikar in grafik kurdskega rodu, ki živi in dela v Sloveniji že več kot 30 let. V svojo poetiko vključuje dojemanje civilizacijskih danosti prostora, kjer se je rodil, in kulturološke specifike prostora, kjer prebiva.

Lani je nagrado Riharda Jakopiča prejel akademski slikar Tugomir Šušnik. Nagrajen je bil za prispevek in vnašanje novosti na področje slovenske likovne umetnosti.

Nagrade za izjemne umetniške dosežke podeljujejo od 1969
Jakopičeva nagrada je najpomembnejša nagrada na področju likovno–vizualne umetnosti v Sloveniji, katere namen je podelitev priznanj za izjemne umetniške dosežke na likovno-vizualnem področju. Nagrado in priznanja od leta 1969 podeljujejo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Moderna galerija in Slovensko društvo likovnih kritikov.