V znanosti je neprecenljiva vrednost prost pretok idej in konceptov, vendar ob tem ne smemo zanemariti tradicionalnega znanstvenega izkustva, ki ga posredujejo lokalni jeziki, saj bogati našo skupno bazo vedenja, je v poslanici zapisal Grilc. Foto: BoBo
V znanosti je neprecenljiva vrednost prost pretok idej in konceptov, vendar ob tem ne smemo zanemariti tradicionalnega znanstvenega izkustva, ki ga posredujejo lokalni jeziki, saj bogati našo skupno bazo vedenja, je v poslanici zapisal Grilc. Foto: BoBo

Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov pa imamo še eno priložnost: uzreti bogato mavrico maternih jezikov, ki sestavljajo in bogatijo naša življenja. Madžarščina, italijanščina, romščina in vsi drugi jeziki, ki jih srečujemo v šoli, na ulici, pri sosedih, so naša stvarnost. Upoštevanje različnih jezikovnih in kulturnih tradicij navdihuje našo solidarnost, temelječo na medsebojnem razumevanju, strpnosti in dialogu.

iz poslanice ministra Grilca

Varovanje materinščine je ključnega pomena za medsebojno razumevanje v svetu, je v v svojo letošnjo poslanico zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

"Razumevanje in govorjenje več kot enega jezika omogoča večje razumevanje bogastva kulturnih izmenjav po svetu. Priznavanje lokalnih jezikov omogoča večjemu številu ljudi, da so slišani in lahko aktivno sodelujejo v ustvarjanju skupne usode," meni Bokova.

Letošnja tema Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: fokus na znanosti po njenih besedah predstavlja, kako jeziki zagotavljajo dostopnost, pretok in različnost znanj. "Tema je za nas še posebej aktualna ob spremembah zakona o visokem šolstvu, saj imamo priložnost razmisliti, kako bomo v neizprosnem vsakdanjiku globalizacije tudi vnaprej omogočili našim otrokom visokošolsko izobrazbo v slovenskem jeziku. V znanosti je neprecenljiva vrednost prost pretok idej in konceptov, vendar ob tem ne smemo zanemariti tradicionalnega znanstvenega izkustva, ki ga posredujejo lokalni jeziki, saj bogati našo skupno bazo védenja," je v svoji poslanici izpostavil minister Uroš Grilc.

V nasprotju s priljubljenim prepričanjem lahko lokalni jeziki prenašajo najsodobnejše znanje v matematiki, fiziki, tehnologiji in ostalih področjih. Ob tem Bokova opozarja, da zanemarjanje jezikov pomeni zanemarjanje pravice njihovih govorcev do znanja.

V današnjem svetu je v navadi, da posameznik govori vsaj tri jezike - lokalnega, večjega in mednarodnega; ta jezikovna in kulturna raznolikost pa bi lahko bila "naša največja priložnost za prihodnost: kreativnost, inovacije in vključenost. Ne smemo je zapraviti," še poudarja.

Zakaj ravno 21. februar?
Mednarodni dan materinščine zaznamujemo že 14 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.

Po svetu danes govorijo okrog 6.000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsaka dva tedna izgine po en jezik.

Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov pa imamo še eno priložnost: uzreti bogato mavrico maternih jezikov, ki sestavljajo in bogatijo naša življenja. Madžarščina, italijanščina, romščina in vsi drugi jeziki, ki jih srečujemo v šoli, na ulici, pri sosedih, so naša stvarnost. Upoštevanje različnih jezikovnih in kulturnih tradicij navdihuje našo solidarnost, temelječo na medsebojnem razumevanju, strpnosti in dialogu.

iz poslanice ministra Grilca