Jasmina Cibic je po naravoslovni gimnaziji odšla na beneško umetniško akademijo, kjer je v okviru umetniške skupine Passaporta izvedla več umetniških akcij, nato pa magisterij nadaljevala na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Prepoznavna je predvsem po svojih intervencijah v javnih prostorih, v svojih delih združuje instalacijo, fotografijo, performans in video, vsebinsko pa prehaja meje umetnosti s prostori znanosti, družbene realnosti  in političnega. Foto: RTV SLO
Jasmina Cibic je po naravoslovni gimnaziji odšla na beneško umetniško akademijo, kjer je v okviru umetniške skupine Passaporta izvedla več umetniških akcij, nato pa magisterij nadaljevala na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Prepoznavna je predvsem po svojih intervencijah v javnih prostorih, v svojih delih združuje instalacijo, fotografijo, performans in video, vsebinsko pa prehaja meje umetnosti s prostori znanosti, družbene realnosti in političnega. Foto: RTV SLO
Situacija Anopththalmus hitleri v Salonu 2012. Foto: Maribor2012

Organizatorja predstavitve Slovenije na 55. mednarodni likovni razstavi v Benetkah je minister Žiga Turk imenoval na podlagi razpisa in na predlog pristojne komisije. Muzej in galerije mesta Ljubljane ter zanj Blaž Peršin bo tako na Beneškem bienalu 2013 postavil projekt Za naše gospodarstvo in kulturo Jasmine Cibic.
Njena postavitev temelji na konceptualni razširitvi dela, ki je bilo lani postavljeno v mariborskem Salonu 2012 v koprodukciji z ljubljansko Galerijo Škuc. Pri tem je avtohtonega jamskega hrošča povezala z domačo arhitekturo v problematizaciji nacionalnih ikon. Pri projektu Situacija Anopththalmus hitleri je izhajala iz zgodbe o odkritju endemita, ki živi le v nekaj slovenskih jamah. Hrošča je v jami v okolici Celja prvič odkril jamar Vladimir Kodrič leta 1933, štiri leta pozneje pa je to odkritje nove vrste potrdil entomolog Oskar Scheibel in ga kot nacistični privrženec poimenoval Anophthalmus hitleri. Ker se ime organizma lahko spremeni samo v izjemnih okoliščinah, ki so vezane na razvoj znanosti, so bili vsi dosedanji poskusi preimenovanja hrošča neuspešni.

Jasmina Cibic se je s postavitvijo okolja kot kiparske instalacije naslonila na arhitekturne značilnosti zoološke vitrine v nasprotju s funkcionalistično naravo arhitekture razstavljanja. Takšno vzporejanje živalskega in umetniškega razstavnega sveta je opaziti že v nekaterih njenih prejšnjih delih. Kot je pojasnila, to temelji na gledalčevem pogledu, ki "zarisuje avro umetniškemu delu" in vstopa v soodvisnost z vprašanji vsebine in načina razstavljenega, ter na kultiviranem doživetju narave, ki ga prinašajo živalski vrtovi, kot "trofeja, ki gledalcu, poleg tistega, kar vidi, prinese tudi občutek sentimentalne, kulturne, družbene in tržne vrednosti gledajočega".

Z instalacijo v Salonu 2012, posnetkom podzemske jame, ki spominja na turistične znamenitosti države, se je osredotočila predvsem na kritiko teženj "k novim asemblažem kritično praznih ikon nacionalnega izvoza, katerih zgodovinsko breme in novi kulturni konstrukti identitete niti približno niso razrešeni," so zapisali ob lanski razstavi, ki jo je postavila v sodelovanju z več kot 40 mednarodnimi entomologi ter znanstvenimi ilustratorji.

Projekt, ki ga avtorica prijavlja za Beneški bienale, izhaja iz podobnih vsebinskih podmen, pri čemer avtorica opisani dispozitiv razširja in nadgrajuje z nekaterimi novimi poudarki. Ob galerijski postavitvi, na kateri bodo sodelovali tudi številni znanstveni ilustratorji z vsega sveta, bo avtorica pripravila tudi mednarodno konferenco in izčrpen katalog.
Koncept postavitve razpira številne načine branja oziroma interpretacije, je domišljen in jasno zastavljen ter ni v nasprotju z vsebinskimi izhodišči bienala, je pojasnila strokovna komisija, ki je na razpisu med desetimi vlogami predlagala prav projekt Jasmine Cibic. Dodajajo še, da je projekt relevanten tako v odnosu do samega bienala (umetnost kot reprezentacija nacionalnega) kot tudi države, ki jo avtorica zastopa (izhajanje iz naravne in kulturne dediščine).
Kot je pojasnil organizator predstavitve, institucija Muzej in galerije mesta Ljubljane, bo razstava letos še na ogled v Galeriji A+A, za Arhitekturni bienale 2014 pa že potekajo dogovori o najemu novega prostora v Arsenalih.

Na Beneški bienale gre Jasmina Cibic
Na Beneški bienale gre Jasmina Cibic