Tone Partljič je po presoji Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad močno zaznamoval kulturno življenje mesta Maribor. Foto:
Tone Partljič je po presoji Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad močno zaznamoval kulturno življenje mesta Maribor. Foto:
Moj ata, socialistični kulak
Po nastanku filma Moj ata, socialistični kulak skoraj ni bilo več Slovenca, ki ne bi poznal imena Tone Partljič. Foto: SLG celje
Grk Zorba
Anton Bogov je močno prispeval k uspehu baletne predstave Grk Zorba. Foto: Festival ljubljana

Pisatelj, dramatik in kulturni delavec je dobitnik letošnje Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, najvišjega priznanja mesta Maribor za dosežke na področju kulture. Priznanje je Tone Partljič prejel na slavnostni podelitvi Glazerjevih nagrad v Kazinski dvorani SNG Maribor. Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je Toneta Partljiča počastil za njegov prispevek k opusu slovenske knijževnosti kot tudi za njegovo celovito delo na drugih področjih kulturnega življenja.

Nepozabni socialistični kulak
Če ne prej so Slovenci ime Tone Partljič prvič zasledili leta 1987, ko je v režiji Matjaža Klopčiča nastal film Moj ata socialistični kulak. Partljič je z izvirnimi dramami obogatil slovensko dramatiko. Njegove komične drame O ne, ščuke pa ne, Sekretar za humor, Za koga naj še molim?, Maister in Marjeta: ali Memoari občinske tajnice: chronika komedija v treh delih s prologom on epilogom in druge so v zadnjih treh desetletjih močno popestrile ponudbo slovenskih gledaliških odrov, obenem pa so tudi dokazale, da trditev, da Slovenci nimamo pravega smisla za humor, ne drži.

Dobitniki Glazerjevih listin
Med slavljenci so še baletni solist Anton Bogov, pesnik in pisatelj Borut Gombač ter filmski in televizijski režiser Bojan Labovič, ki prejmejo Glazerjeve listine za dosežke v zadnjih letih. Bogov si je nagrado prislužil za vlogi Johna v baletu Grk Zorba in Siegfrida v baletu Labodje jezero, Gombaču so pripisali nekaj izjemnih dosežkov na področju mladinske literature, Labovič pa je odbor prepričal s scenarijem in režijo dokumentarnega televizijskega filma Mariborska dvorišča.

Glazerjevi nagrajenci so simbolni nasledniki Janka Glazerja, pesnika, ki je večino življenja preživel v Mariboru, kjer je ustvaril tudi večji del svojega opusa. Člani strokovnih komisij, ki presojajo predloge za prejemnike Glazerjevih nagrad in listin, so se morali v zadnjem letu prebiti skozi 32 predlogov. 17 oseb je bilo predlaganih za prejemnike Glazerjevih listin, Toneta Partljiča pa so izbrali med 7 kandidati. Končno odločitev o dobitnikih nagrad je sprejel Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad.