Projekt Poezija na mestnih ulicah bo letos potekal že sedmič. Na plakatih velikega formata (1,4 x 2 m) bodo mimoidoče do 5. decembra na 20 lokacijah po celotnem Mariboru nagovarjale pesmi mariborskih pesnic in pesnikov. Foto: MKC Foto:
Projekt Poezija na mestnih ulicah bo letos potekal že sedmič. Na plakatih velikega formata (1,4 x 2 m) bodo mimoidoče do 5. decembra na 20 lokacijah po celotnem Mariboru nagovarjale pesmi mariborskih pesnic in pesnikov. Foto: MKC Foto:
Avtor projekta Nino Flisar je izbral raznoliko poezijo, namenoma pa nekaj takšnih pesmi, ki so dobra iztočnica za premislek ali pogovor o aktualnih temah našega časa in prostora. Foto: MKC

S to akcijo Mladinski kulturni center Maribor javni prostor, običajno namenjen najavam dogodkov ter oglaševanju različnih storitev in izdelkov, namenja drugačnim vsebinam. "Zakaj ga ne bi izrabili za poezijo, zakaj bi ta 'agresivni medij', ki se mu človek v mestu ne more izogniti, bil uporabljan zgolj za komercialne in promocijske vsebine, ne pa tudi umetniške," sprašujejo.
Poezija domačih avtorjev kot del mestnega življenja
S plakatno akcijo želijo poeziji zagotoviti tudi širši domet, z estetsko dovršeno in vsebinsko poglobljeno poezijo pristopiti k širšim množicam, saj menijo, da tekoča literarna produkcija v širši javnosti ni dovolj poznana. Z akcijo skušajo umetniške vsebine ljudem predstaviti kot običajen del mestnega življenja. Mariborčanom bodo predstavili kar domače, lokalne pesnice in pesnike.
V sedmi izvedbi so k projektu povabili tudi nekatere mariborske pesnike, ki se do zdaj na plakatih še niso predstavili. To sta že uveljavljena pesnica Lidija Gačnik Gombač in mladi pesniški up Jan Krmelj. Na plakatih pa bodo svojo poezijo zagledali še Denis Škofič, Jan Šmarčan, Rok Vilčnik, Nataša Švikart, Tibor Hrs Pandur in David Bedrač.
Namen bo izpolnjen, če bomo s poezijo komunicirali
Kot je povedal avtor projekta Nino Flisar, je izbrana poezija zelo raznolika. Namenoma pa je "izbral kar nekaj pesmi, ki so dobra iztočnica za premislek ali pogovor o aktualnih temah našega časa in prostora, pa naj si gre globalno ali lokalno raven". Želi si, da si mimoidoči o poeziji sami ustvarijo svoje mnenje, pa tudi, da bi poezija spodbudila razmislek o življenju in okolju, v katerem živijo, "da kdaj pa kdaj podvomijo o kakih stvareh, jih pogledajo iz drugega zornega kota, so do njih kritični; in če se določene stvari izkažejo kot slabe, da jih spremenijo, pa naj bo v osebnem ali družbenem življenju".
Meni, da poezija takšen premislek omogoča, saj so pesniki subtilni opazovalci in izpovedovalci, ki v svojih pesmih izražajo globoko občutje sveta in življenja tu in zdaj. Prav zato lahko s pesmimi komuniciramo – pa na kakršen koli način že – ali se v njih najdemo ali z zapisanim polemiziramo. Prav tako "poezija na mestnih ulicah doseže svoj namen".