Na vseh tribunah stadiona so bili prostovoljni udeleženci, ki so bili glede na barve namščeni v različne pozicije. Foto: EPA
Na vseh tribunah stadiona so bili prostovoljni udeleženci, ki so bili glede na barve namščeni v različne pozicije. Foto: EPA
Nekaj nagcev je leglo na travo stadiona, čeprav naj bi bila ta zelo občutljiva. Foto: EPA

Bolj natančno: prizorišče slikanja je bil stadion, kjer bo potekal nogometni finale Euro 2008. Ameriški fotograf, ki tudi sicer slovi po tem, da pred fotografski objektiv privabi množice golih ljudi, je skoraj 2.000 Avstrijcev in drugih Evropejcev posadil na pisane stole na tribunah, ker naj bi bila trava na igrišču preveč občutljiva in bi jo tolikšna množica lahko poškodovala. Nekaj "srečnežev" pa je kljub temu lahko leglo na zeleno nogometno podlago.

"To bo zabavno. Avstrija je zelo konzervativna, to pa bo morda prineslo več odprtosti", je povedal eden izmed udeležencev, ki se je na dunajski stadion vozil dve uri, medtem ko so nekateri prišli iz Nemčije (kar pa niti ni tako nenavadno, saj Nemci slovijo po svoji "telesni sproščenosti") in drugod. Tunick je modele postavil na različne predele stojišč in sedežev ter jim naročil, naj se ne smejijo in naj odstranijo sončna očala.

Duh športa z lepoto arhitekture
"To je zelo posebna enodnevna instalacija, na katero vas vabimo, da tako ujamete in združite duh športa, arhitekturne krivine stadiona in abstraktne odnose med obliko človeka in moderne strukture," je v vabilo na spletu zapisal Tunick. Zadnja tovrstna Tunickova umetnina je bila slikana na švicarskem ledeniku, kjer se je avgusta lani 600 ljudi sleklo pri približno desetih stopinjah. Največ ljudi pa je privabil pred fotoaparat v Mehiki, ko je slikal 18.000 modelov.

Na novinarski konferenci na Dunaju je ameriški fotograf povedal, da je njegovo delo v domovini precej težavno: "Moje delo je malce na robu. Težko je dobiti dovoljenje za moje delo v Združenih državah." V Avstriji pa so Tunickovo promocijo nogometnega dogodka sponzorirale tudi Avstrijske železnice, ki so udeležencem dale brezplačne vozovnice. Naslednji nagci bodo slikani na Irskem.

L. Š in K. S.

In se nekaj utrinkov z drugih instalacij nagcev...

Ameriški fotograf Spencer Tunick (1967) se je za fotografiranje in snemanje nagcev v javnosti odločil že davnega leta 1992. Prve instalacije so bile na javnih mestih v New Yorku in nato tudi drugod po Ameriki. Sprva se na njegove pobude ni odzvalo veliko ljudi, tako da je slikal gole posameznike ali manjše skupine. Po letu 1994 je začel delovati tudi zunaj ZDA in do danes organiziral že okoli 75 instalacij po vsem svetu. Ta, ki jo vidite na fotografiji, je nastala leta 2002 v Čilu. Foto: Spencer Tunick
Instalacije nagcev privabijo iz leta v leto več ljudi. Junija leta 2003 se je tako v Barceloni zbralo okoli 7.000 ljudi. Vsi prostovoljci v zameno za udeležbo kot zahvalo prejmejo fotografijo dogodka, izdano v omejeni nakladi. Foto: Spencer Tunick
Leta 2005 je Spencer Tunick fotografiral nagce v Bruggeju v Belgiji. Umetnik pravi, da so instalacije vedno spoj njegove ideje in sodelovanja udeležencev oziroma tega, kako daleč si upajo. Foto: Spencer Tunick
Ta fotografija je nastala v Newcastlu leta 2005. Turnick je po dunajski instalaciji, ki jo je izvedel včeraj, že napovedal naslednjo, ki se bo odvijala junija na Irskem, v mestih Cork in Dublin. Foto: Spencer Tunick
Zanimiva je tudi instalacija iz muzeja Fride Kahlo v Mehiki leta 2007. Foto: Spencer Tunick
Do zdaj največja instalacija je bila lani maja v Mexico Cityju, kjer se je zbralo približno 18.000 ljudi. Udeleženci so pozirali na glavnem trgu Zócalo. Foto: Spencer Tunick
Nekatere izmed Tunickovih fotografij so bolj intimne, s čimer pride golota ljudi veliko bolj do izraza. Foto: Spencer Tunick
Tunick je večino instalacij posnel na javnih mestih po vsem svetu, nekatere pa tudi v naravi ali na plažah. Udeležence skuša vedno namestiti v takšen položaj, da se čim bolj zlijejo s podobo pokrajine. Kadar se na instalaciji zbere veliko število ljudi, pride golota veliko manj do izraza, saj se telesa, postavljena tesno drug ob drugega, zdijo že malce abstraktna. Kot je povedal Tunick, želi s svojimi instalacijami spodbuditi razmišljanje posameznika o zasebnosti in ob njegovem pogledu na goloto. Foto: Spencer Tunick
Pred dunajsko instalacijo se je zgodila še ena na ledeniku Aletsch v Švici, avgusta 2007. Okoli 600 golih ljudi je skušalo na ta način pritegniti pozornost ljudi in opozoriti na globalno segrevanje in izginevanje ledenikov. Nagci so pozirali pri približno 10 °C. Foto: Spencer Tunick