Graški arhitekturni biro Bramberger Architects posebno pozornost posveča predelavam zgodovinskih objektov in zgodovinskih jeder, pri čemer njegovi sodelavci vztrajajo, da osrajajo jasno vidne različne časovne plasti oziroma da obiskovalec opazi, kateri elementi so bili realizirani v katerem času. Foto: Bramberger Architects
Graški arhitekturni biro Bramberger Architects posebno pozornost posveča predelavam zgodovinskih objektov in zgodovinskih jeder, pri čemer njegovi sodelavci vztrajajo, da osrajajo jasno vidne različne časovne plasti oziroma da obiskovalec opazi, kateri elementi so bili realizirani v katerem času. Foto: Bramberger Architects
Bramberger Architects: Stanovanjski blok (Tartu, Estonija)
Alfred Bramberger meni, da je lanski dvig energije in gradbenih materialov povzročil veli preobrat v miselnosti investitorjev, ki se sedaj zares zavedajo nujnosti gradnje okolju prijaznih arhitektov. Foto: Bramberger Architects

Pomembno je, da se prenova (zgodovinskega jedra) izvede tako, da je mogoče v novi situaciji jasno razbrati, v katerem časovnem obdobju je bila izvedena katera poteza.

Alfred Bramberger

Zelo pomemben impulz v novejšem razvoju Gradca je bil projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga je Gradec gostil leta 2003. Takrat so končno izpeljali številne projekte, ki so do tedaj stali /.../

Alfred Bramberger

Ta (cenovni) šok se je odrazil tudi v pristopu investitorjev. Danes jih ni več treba prepričevati o nujnosti zelene gradnje, kar je bilo prej neverjetno težko, saj so bili na voljo vsi viri.

Alfred Bramberger

V organizaciji Štajerskega centralnega združenja arhitektov (Zentralvereinigung der Architekten Steiermark) in ljubljanskega studia Monochrome je v ljubljanskem Mestnem muzeju potekalo sklepno dejanje arhitekturnega simpozija SLO ITA AUT Discussions, razprava pod naslovom Let's Dance ali 'v kakšnem ritmu pleše' sodobna arhitektura v času krize. Ob dogodku, ki je po besedah ene od organizatork Špele Hudnik pomemben tudi zato, ker stikov med sosednjimi državami ni kaj dosti – kulturnega sodelovanja z Italijo tako rekoč sploh ni -, smo se pogovarjali z graškim arhitektom Alfredom Brambergerjem. Studio Bramberger Architects deluje od leta 1988, in čeprav prevzema projekte z vseh področij arhitekturnega ustvarjanja, velja za središčni poudarek njegovega dela revitalizacija zgodovinskih jeder in historičnih objektov.

Namen simpozija SLO ITA AUT Discussions ni le predstavitev dela posameznih arhitekturnih birojev iz vseh treh držav, ampak tudi izmenjava pogledov na arhitekturo in delo arhitekta ter v tem oziru tudi izmenjava znanja. Kakšen je pomen srečanja arhitektov sosednjih dežel, medtem ko se danes govori, da je arhitekturna scena le ena, in to globalna?
Izmenjevanje idej v tem ozko zamejenem okolju sosedov se mi zdi zelo pomembno. Danes namreč zares govorimo predvsem o globalnih parametrih in ravno zato pozabljamo na pomen sosedov, s katerimi nas vendar povezuje tudi zgodovina in vsaj delno podoben zgodovinski razvoj. Na tako sodelovanje se pogosto pozablja ravno zato, ker se zdi tako preprosto; po krivici se ga zanemarja in tako se izgubljajo mnoge priložnosti za tvorno sodelovanje.

Podobnosti med historično arhitekturo Gradca in Ljubljane ali pa na primer Maribora so očitne. Kako pa je s primerjavo sodobne arhitekture obeh mest?
V svojih zgodovinskih potezah sta si Gradec in Ljubljana tako podobna, da bi ju lahko morda ob opazovanju nekaterih njunih stavb celo zamenjali. Kar pa se tiče sodobne arhitekture, se zdi, da je Gradec na pot posodabljanja stopil nekoliko hitreje kot Ljubljana, čeprav se tudi ta zadnja leta intenzivneje razvija. Pri tem velja omeniti vlogo ustanove Haus der Architektur (Hiša arhitekture), ki v Gradcu promovira sodobno arhitekturo in vzpostavlja komunikacijo s svetom. In Haus der Architektur je tudi že v preteklosti vzpostavil stik s slovenskimi arhitekti in to bi bil lahko tudi kanal za izmenjavo idej.

Dejali ste, da je Gradec na pot preoblikovanja v sodobno mesto, v mesto, v katerem težišče privlačnosti ni več le zgodovinsko jedro, stopil nekoliko hitreje kot Ljubljana. Kateri so bili ključni koraki, v tej preobrazbi?
Zelo pomemben impulz v novejšem razvoju Gradca je bil projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga je Gradec gostil leta 2003. Takrat so končno izpeljali številne projekte, ki so do tedaj stali, in za to priložnost so zgradili tudi zdaj že skoraj legendarni kulturni center Kunsthaus Graz (načrtovala sta ga arhitekta Peter Cook in Colin Fournier, op. P. B.). Kako zelo velikega pomena je bil ta dogodek, nam pove tudi to, da so v naslednjih letih projekti spet zastali, tako da lahko rečemo, da se ta preboj v definiranju arhitekturne podobe Gradca brez gostovanja projekta Evropska kulturna prestolnica zagotovo ne bi zgodil. Še posebej pa smo lahko srečni, da se je to zgodilo, saj smo zdaj obtičali v gospodarski krizi in v najboljšem primeru bo gospodarstvo spet oživelo leta 2010, arhitektura pa verjetno še nekoliko pozneje.

Posebnost delovanja vašega biroja je specializiranost za prenovo zgodovinskih jeder. Kaj so bistvene poteze prenove historičnih predelov, če se želi te dele ohraniti ali pa znova narediti privlačne?
Prva stvar, ki se je moramo zavedati, je, da obnova samega stavbnega volumna predstavlja zgolj okoli 50 odstotkov celotnega projekta prenove. Zato je jasno, da prenove ne moremo prepustiti gradbenim mojstrom, ampak je treba angažirati kreativne arhitekte, ki znajo vzpostaviti oziroma na novo definirati odnos med starim in novim. Ravno v tej napetosti med starim in novim tiči tisti manevrski prostor, v katerem je možno vzpostaviti novo privlačnost zgodovinskega jedra. Kar se mi namreč zdi pomembno, je, da se prenova izvede tako, da je mogoče v novi situaciji jasno razbrati, v katerem časovnem obdobju je bila izvedena katera poteza. Pomembna in za obiskovalca privlačna je ravno jasna časovna definiranost posameznih potez.

Omenili ste gospodarsko krizo. Ali slednja vpliva tudi na arhitekturno teorijo ali se razmišlja o novih pristopih k arhitekturnemu snovanju?
Na prihodnost arhitekturnega snovanja bo zagotovo vplival in že vpliva cenovni šok, ki so ga lani povzročile visoke cene nafte in tudi gradbenega materiala. Vse to je bil impulz, ki je povzročil radikalen preobrat v načinu razmišljanja o porabi energije v gradnji oziroma je spodbudil nadaljnje razmišljanje o nujnosti okolju prijazne gradnje. Ta šok je tako povzročil pozitivno spremembo v razmišljanju tako arhitektov kot investitorjev, ki so spoznali, da je varčevanje z energijo in gradbenim materialom nujno.

Polona Balantič













Pomembno je, da se prenova (zgodovinskega jedra) izvede tako, da je mogoče v novi situaciji jasno razbrati, v katerem časovnem obdobju je bila izvedena katera poteza.

Alfred Bramberger

Zelo pomemben impulz v novejšem razvoju Gradca je bil projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga je Gradec gostil leta 2003. Takrat so končno izpeljali številne projekte, ki so do tedaj stali /.../

Alfred Bramberger

Ta (cenovni) šok se je odrazil tudi v pristopu investitorjev. Danes jih ni več treba prepričevati o nujnosti zelene gradnje, kar je bilo prej neverjetno težko, saj so bili na voljo vsi viri.

Alfred Bramberger