Reka je priprave na kandidaturo začela leta 2012, svoje kandidature pa je lani objavilo devet hrvaških mest, v ožji izbor so se poleg Reke uvrstili še Dubrovnik, Osijek in Pulj. Rečani so projekt naslovili Pristanišče različnosti, z njim želijo uresničiti mesto kulture in ustvarjalnosti za Evropo in prihodnost.

Preden je komisija razglasila svojo odločitev, so v Zagrebu potekale sklepne predstavitve hrvaških kandidatov za evropsko prestolnico kulture 2020. V istem letu bo ta laskavi naziv pristal tudi na Irskem.

Osredotočenost na prihodnost pristaniškega mesta
Green je na četrtkovi novinarski konferenci v zagrebškem muzeju Mimara povedal še, da njihova odločitev ni temeljila na dediščini in zgodovini, ampak na načrtih za prihodnost mesta. Poudaril je, da so temeljna merila izpolnila vsa štiri hrvaška mesta.

Na Reki se veselijo, vendar se zavedajo, da jih v prihodnjih štirih letih čaka še veliko dela, če bodo hoteli upravičiti naslov evropske prestolnice kulture. Reški župan Vojko Obersnel je seveda navdušen nad zmago Reke, ki bo po njegovem prepričanju imela priložnosti za pridobitev evropskih sredstev ne le za projekte v kulturi in turizmu, temveč tudi za mestno infrastrukturo, za katero so že izdelani številni načrti.

Projekt evropske prestolnice kulture Reka je ocenjen na več kot 30 milijonov evrov, ki jih bodo prispevali Hrvaška, mesto Reka, sponzorji in EU.

Za izhod Reke iz posttranzicijske faze
"Reka je bila industrijsko mesto, preden se je začela tranzicija. Zmaga na razpisu je priložnost, da mesto končno sklene svojo posttranzicijsko fazo in se na evropskem zemljevidu postavi na mesto, ki mu pripada," je izjavo Obersnela na svoji spletni strani povzel Novi list.

Med drugim načrtujejo obnovo številnih zapuščenih industrijskih poslopjih, ki jim nameravajo poiskati novo namembnost, ter tudi prenovo mestnih muzejev in drugih kulturnih institucij. Prav tako pa je načrtovana prenova ladje Galeb nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita.

Evropska unija projekt evropske prestolnice kulture razvija od leta 1985, ko je delovala še kot Evropska skupnost. Z njim spodbuja ohranitev kulturne identitete evropskih mest ter jim daje nov zagon za kulturni in družbeni razvoj.