Komisija je nagrado za življenjsko delo podelila dr. Timoteju Knificu z zavestjo, da je s svojim delom postavil norme odličnosti v muzejskem delovanju v prid javnosti. Pri tem pa postal tudi zgled danes prepotrebnega sodelovanja med strokovnjaki in ustanovami, ki mora temeljiti na znanju in medsebojnem spoštovanju. Foto: Tomaž Lauko
Komisija je nagrado za življenjsko delo podelila dr. Timoteju Knificu z zavestjo, da je s svojim delom postavil norme odličnosti v muzejskem delovanju v prid javnosti. Pri tem pa postal tudi zgled danes prepotrebnega sodelovanja med strokovnjaki in ustanovami, ki mora temeljiti na znanju in medsebojnem spoštovanju. Foto: Tomaž Lauko

Vendar si dr. Timotej Knific ni zaslužil nagrade zgolj s svojim izjemnim znanstvenim, pedagoškim in strokovnim delom. Odlikuje ga namreč tudi posebej ljubezniva pripravljenost svetovati in stati ob strani vsem, ki pripravljajo razstave po preostalih slovenskih muzejih, kar je brez dvoma velik vzor strokovnega muzejskega sodelovanja.

Iz utemeljitve nagrade
V Narodnem muzeju deluje od leta 1987 kot kustos za zgodnjesrednjeveško zbirko. Z marljivim muzejskim delom, neutrudnimi znanstvenimi raziskavami ter publikacijami je v sodelovanju s številnimi strokovnjaki pripravil razstave, ki so v slovenski prostor prinesle nov pogled na do tedaj malo poznani čas preseljevanj ljudstev. Foto: Tomaž Lauko
Valvasorjeva nagrada Timoteju Knificu

Ob počastitvi mednarodnega muzejskega dneva, ki ga vsako leto 18. maja praznujejo muzeji po svetu, je Slovensko muzejsko društvo v Narodni galeriji letos že 41. podelilo Valvasorjevo nagrado, najvišje stanovsko odličje slovenskega muzejstva.

Nagrade je podelil predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar. Ta je bil v uvodnem nagovoru kritičen do odločitev ministrstva za kulturo, do načina financiranja projektov, do političnih kadrovanj v kulturnih institucijah, do interesov lokalnih skupnosti, ki izključujejo muzejsko dejavnost, ter do gospodarskih dejavnosti, ki ne upoštevajo naravne in kulturne dediščine.

Timoteju Knificu so nagrado za življenjsko delo, kot piše v obrazložitvi, izročili z zavestjo, da je s svojim delom postavil norme odličnosti v muzejskem delovanju v prid javnosti. Pri tem je postal tudi zgled danes prepotrebnega sodelovanja med strokovnjaki in ustanovami, ki mora temeljiti na znanju in medsebojnem spoštovanju.

Knific, ki je bil med drugim profesor na oddelku za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je poznan po obsežnih arheoloških raziskavah in vzornih objavah Blejskega kota, Batuj in Solkana, Središča ob Dravi, Ajdovskega gradca nad Sevnico in Gradišča nad Bašljem. Sodi med pionirske slovenske podvodne arheologe. V Narodnem muzeju deluje od leta 1987 kot kustos za zgodnjesrednjeveško zbirko. S scenariji je sodeloval tudi pri snemanju filmov na temo dediščine, je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija.

Valvasorjevo priznanje so podelili skupini treh muzealcev, ki je zasnovala in 20 let izvajala mednarodni projekt permanentnega neformalnega muzejskega izobraževanja Muzeoforum. To so Ralf Čeplak Mencin iz Slovenskega etnografskega muzeja, Borut Rovšnik iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Elizabeta Petruša Štrukelj iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Za organizacijo in izvedbo pregledne razstave o Alojzu Ganglu sta priznanje prejeli Mateja Breščak iz Narodne galerije in Andreja Brancelj Bednaršek iz Belokranjskega muzeja Metlika. S priznanjem je bil nagrajen tudi Pokrajinski muzej Kočevje, in sicer za razstavo Živeti z gozdom.

Častno Valvasorjevo priznanje so podelili Antonu Prelesniku in Dušanu Zekoviču za ureditev žagarske zbirke na Trubarjevi domačiji, Društvu hajdinskih žena za dolgoletno sodelovanje s ptujskim muzejem in ohranjanje žive dediščine v izvirnem okolju, akademskemu slikarju Bojanu Kovačiču za donacijo zbirke grafik Narodni galeriji Slovenije, fotografu Nacetu Bizilju za donacijo zbirke 500.000 fotografij iz časopisne hiše Dnevnik Muzeju novejše zgodovine Slovenije ter Vekoslavu Kebetu za ustanovitev etnoparka Cerkniško jezero v Jezerskem hramu v vasi Jezero pri Cerknici.

Vendar si dr. Timotej Knific ni zaslužil nagrade zgolj s svojim izjemnim znanstvenim, pedagoškim in strokovnim delom. Odlikuje ga namreč tudi posebej ljubezniva pripravljenost svetovati in stati ob strani vsem, ki pripravljajo razstave po preostalih slovenskih muzejih, kar je brez dvoma velik vzor strokovnega muzejskega sodelovanja.

Iz utemeljitve nagrade
Valvasorjeva nagrada Timoteju Knificu