Ukrivljena struktura na 1.127 kvadratnih metrih, ki povezuje dve že obstoječi viktorijanski stavbi, bo hranila celoten arhiv Centra za Bližnji vzhod, v njej bosta pa še knjižnica in predavalnica za 118 slušateljev. 11 milijonov funtov, kolikor je gradnja stala, je prispevalo investicijsko podjetje Investcorp, po katerem ima zgradba zdaj tudi ime. (Leta 1982 ga je ustanovil iraški finančnik Nemir Kirdar.)

Prva dama arhitekture
Hadidova je leta 2004 postala prva ženska, ovenčana s Pritzkerjevo nagrado, najvišjim priznanjem na področju arhitekture. Osem let pozneje, po tem, ko je zgradila plavalni center za poletne OI v Londonu, je bila nagrajena tudi z viteškim redom britanske krone.

Center za Bližnji vzhod je bil pod okriljem Univerze v Oxfordu ustanovljen leta 1957, posvečen pa je raziskovanju sodobnega Bližnjega vzhoda: arabskega sveta, Irana, Izraela in Turčije od 19. stoletja pa vse do danes.

Arhitektka je v svojem slavnostnem nagovoru posebej izpostavila, da je bila tudi sama rojena v Iraku in da ji je bilo naročilo zato "še posebej v čast". Delo Centra "spodbuja k diskurzu in dialogu", je prepričana, obenem pa tudi "prispeva k večjemu razumevanju regije".

"Mehki most" ni navdušil vseh
Seveda pa je v Oxfordu, romantičnem mestu tradicionalne arhitekture, šok sodobnega sprožil nov razkol med tradicionalisti in modernisti. Že ko je arhitektka prvič razkrila načrte za "mehki most", kot pravi svoji stavbi, so nekateri njeno vizijo opisali kot "naplavljenega kita", "orjaško trobento za v uho" in "raztreščeno letalo". Z zadnje strani je stavba res videti kot svetlikajoča se buba, ujeta med dve hiši iz 19. stoletja, s sprednje, ki je obrnjena proti glavnim stavbam kompleksa, pa je še najbolj podobna ogromni televiziji.

Urbanisti so bili ob načrtih Hadidove razdeljeni ravno po sredini. Zagovorniki so opozarjali na to, da center krvavo potrebuje več prostora za svoj arhiv in knjižnico, nasprotniki pa na to, da bi bilo treba graditi v slogu viktorijanskih stavb in urejenih zelenic med njimi. Odločilni glas za je na koncu prispeval šele predsednik sveta.

Gradili so okrog sekvoje
Arhitektka, ki je naročilo dobila brez natečaja, pa oblike svoje kreacije vseeno ni potegnila kar iz zraka. Njeno nenavadno obliko so narekovale globoko prepredene korenine stoletne sekvoje na sami sredini gradbene parcele. Obenem je bilo treba paziti, da štirinadstropna stavba v višino ne bi presegla starega vikariata.