V pečat, ki je po obliki in velikosti podoben kovancu, sta vrezani aramejski besedi Daka LeYa, ki v prostem prevodu pomenita nekaj takega kot "čist za Boga".
Arheolog Ronny Reich z Univerze v Haifi ga datira v obdobje med prvim stoletjem pr. n. št. in letom 70 n. št. - kar je seveda leto, ko so rimske sile zadušile judovsko vstajo in porušile Drugi tempelj. Arheologi imajo tako zdaj v rokah prvi ohranjeni popisani pečat iz tega obdobja judovske zgodovine, in zdi se, da gre za precej edinstven artefakt - doslej niso našli še nobenega predmeta, ki bi bil del verskih praks v samem templju.

Arheologi nimajo prostih rok
Dandanes imamo pravzaprav zelo malo predmetov iz Prvega in Drugega templja, tudi zato, ker je samo najdišče, ki je svet kraj tako za jude (Tempeljski hrib) kot za muslimane (Veličastno svetišče), politično in versko preveč "občutljiva" točka, da bi jo lahko arheologi po mili volji prekopavali.

Po prvih raziskavah arheologi ugotavljajo, da so pečat najbrž uporabljali upravniki templja, ki so z njim ta ali oni predmet "avtorizirali" za ritualno rabo. Vse, kar so uporabljali svečeniki, je moralo namreč ustrezati strogim pravilom, ki jih narekuje judovski pravni kodeks Mišna.

Pečat so našli na kraju, kjer je nekoč skozi starodavni Jeruzalem potekala glavna cesta. Biblijski arheolog Aren Maeir se strinja, da gre za izjemno najdbo, ker o točno takih predmetih govori že Mišna: "Lepo je, kadar lahko navade, o katerih beremo v starodavnih besedilih, povežemo z dejanskimi najdbami."

Sporno Davidovo mesto
Izkopavanje, ki je obrodilo tokratno najdbo, je sicer del širših izkopavanj v Davidovem mestu, najstarejšem delu Jeruzalema. Lokacija Davidovo mesto, ki leži v palestinski četrti Silvan, finančno pa jo podpira judovska skupnost, je trenutno najodmevnejša in najspornejša arheološka raziskava v Sveti deželi.