Carlo Martinuzzi (rojen ok. 1673 v Čedadu (?), umrl 1726 v Kopru) je bil vodilni arhitekt na Kranjskem v zgodnjem 18. stoletju in od leta 1710 naprej tudi deželni stavbni mojster. Poleg Magistrata sta njegovi najpomembnejši ljubljanski deli veliko poslopje Semenišča in uršulinska cerkev. Foto: Pošta Slovenije
Carlo Martinuzzi (rojen ok. 1673 v Čedadu (?), umrl 1726 v Kopru) je bil vodilni arhitekt na Kranjskem v zgodnjem 18. stoletju in od leta 1710 naprej tudi deželni stavbni mojster. Poleg Magistrata sta njegovi najpomembnejši ljubljanski deli veliko poslopje Semenišča in uršulinska cerkev. Foto: Pošta Slovenije
Magistrat
Ko se je leta 1717 ljubljanska mestna oblast odločila za temeljito prenovo Mestne hiše oz. Magistrata, je izdelavo načrta in modela zaupala prav Martinuzziju. Foto: BoBo

Direktor področja mednarodnih odnosov pri Pošti Slovenije Marjan Osvald je poudaril, da "ima vsaka znamka svojo zgodbo, nima pa vsaka zgodba svoje znamke". Nominalna vrednost znamke s podobo ljubljanske mestne hiše je 1,4 evra.

Ljubljanski podžupan Dejan Crnek je na predstavitvi v Mestni hiši povedal, da so počaščeni, da je prav znamka s podobo ljubljanske mestne hiše prva, ki je izšla v zbirki arhitekturnih znamk.

Predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc je menil, da se spodobi, da prvo znamko iz omenjene zbirke krasi podoba Magistrata. Pošta Slovenije se drži "zdrave politike izdajanja znamk", izda jih 30 do 35 letno, in to se mora nadaljevati, je povedal Suhadolc.

Mestna hiša ni vedno stala tam, kjer je danes
Arhitekt Jurij Kobe je povzel zgodovino Magistrata. Prva mestna hiša v Ljubljani ni stala na mestu današnje, ampak na stičišču treh mestnih predelov: Starega, Mestnega in Novega trga. Na sedanjem mestu so mestno hišo zgradili v prvi polovici 15. stoletja, vendar so jo v 18. stoletju porušili in zgradili novo.

Za baročno pročelje ima zasluge arhitekt Carlo Martinuzzi, ki je bil vodilni arhitekt na Kranjskem v zgodnjem 18. stoletju in od leta 1710 naprej tudi deželni stavbni mojster. Vendar je po začetku gradnje prišlo do nesoglasij zaradi zavitega notranjega stopnišča, ki ga je nato poenostavil kar zidar Gregor Maček starejši.

Plečnikov spomenik so porušili fašisti
Pozneje je Mestna hiša doživela več prenov. Konec 19. stoletja je bila po načrtu Leopolda Theyerja prezidana velika dvorana. Leta 1920 je bil pred vhodom postavljen spomenik jugoslovanskemu kralju Petru I. Spomenik, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, je uničila fašistična italijanska oblast med okupacijo leta 1941.

Poročno dvorano je oblikoval predavateljev oče Boris Kobe, v 60. letih minulega stoletja je prenovo Magistrata vodil arhitekt Svetozar Križaj, v 90. letih pa arhitekt Milan Pogačnik. Prenova je tedaj obsegala županov delovni kabinet in konferenčno sobo ter še nekatere prostore. Njegovemu arhitekturnemu studiu je bila leta 2009 zaupana zasteklitev atrijev, je še povedal Kobe.