Irski pisatelj James Joyce je zapleteno pisal tudi zato, ker je želel nekako 'zagreniti življenje' svojim bralcem in jih soočiti z delom, skozi katerega se skoraj ni mogoče prebiti. Foto:
Irski pisatelj James Joyce je zapleteno pisal tudi zato, ker je želel nekako 'zagreniti življenje' svojim bralcem in jih soočiti z delom, skozi katerega se skoraj ni mogoče prebiti. Foto:
Zapiski Jamesa Joyca
Angleška znanstvenika, ki sta se lotila projekta, da bi Joyceovo Finneganovo bdenje (Finnegans Wake) preoblikovala v približno berljivo obliko, sta morala obdelati okoli 20.000 strani Joyceovih zapiskov, da jima je uspelo s približno 9.000 korekturami narediti nekaj vsaj približno razumljivega bralcu, ki ob knjigi ne želi porabiti več let.
Joyce, Nora
James Joyce z ženo Noro, s katero sta živela v Puli, Trstu, Parizu in Zürichu.
James Joyce grob
Kip pisatelja Jamesa Joycea na njegovem grobu na pokopališču Fluntern v Zürichu v Švici. Foto: EPA

Avtor romana Ulikses in zbirke kratkih zgodb Ljudje iz Dublina, prek katerih so generacije bralcev spoznale njegov značilni slog s prepletom toka zavesti, fantazije in notranjega monologa, se je leta 1882 rodil v Dublinu kot najstarejši med desetimi preživelimi otroki. Najprej so ga izobraževali jezuiti, pozneje pa je študiral filozofijo in sodobne jezike. Z njegovim odhodom v Pariz leta 1902, kjer se je želel posvetiti študiju medicine, se je začelo njegovo beganje po Evropi, ki je trajalo vse življenje.

Joyceova noč na ljubljanski železniški postaji
V Parizu se je seznanil s simbolizmom in realizmom, a se je zaradi bolezni in smrti matere že prihodnje leto vrnil v Dublin. Na Irskem je spoznal Noro Barncale, ki je postala njegova partnerica in pozneje tudi žena. Leta 1904 je bila v reviji Irish Homestead objavljena prva Joyceova kratka zgodba. Z Noro se je istega leta preselil - najprej v Pulj na Hrvaško, kjer je dobil službo kot učitelj angleščine.

Po šestih mesecih se je par že preselil v Trst in po poti je Joyce postal tudi del slovenske kulturne zgodbe. Ko sta potovala z vlakom proti Trstu, sta pomotoma izstopila na ljubljanski železniški postaji in tam preživela noč, na ta dogodek pa od leta 2003 spominja tudi umetniško delo Jakova Brdarja na prvem peronu železniške postaje. Slovenski pisatelji in pisateljice so svoj pogled na Joyceovo prečuto noč v Ljubljani opisali v leta 1994 izdani zbirki kratkih zgodb Noč v Ljubljani.

Carl Jung: Joyce je shizofrenik
V Trstu sta zakonca preživela naslednjih deset let in se naučila tržaško narečje italijanščine. Joyce je objavljal članke v italijanščini za časnik Piccolo della Sera in občasno predaval o angleški književnosti. Z začetkom prve svetovne vojne sta morala Joyce in Nora z otrokoma Georgiem in Lucio zapustiti Trst. Med vojno sta se naselila v Zürichu. Družina je imela malo denarja in je živela od prispevkov prijateljev in sorodnikov. Velikokrat so živeli v bornih in umazanih sobicah, kjer je Joyce pisal svoje verjetno najbolj znano delo, roman Ulikses. Po vojni se je pisatelj želel vrniti v Trst, a ga je ameriški pesnik Ezra Pound prepričal, da se je preselil v Pariz, kjer se je ustalil z družino za mnogo let.

V Parizu se je Joyce začel uveljavljati kot avantgardni pisec in končal Uliksesa. V tem obdobju je imel vedno več zdravstvenih težav z očmi, ki so mu jih samo v Parizu devetkrat operirali. V tridesetih letih je pogosto potoval v Švico, kjer so mu operirali oči in zdravili njegovo hčer Lucio, ki naj bi trpela za shizofrenijo. Lucio je vodil na psihoanalizo tudi k znanemu švicarskemu psihiatru Carlu Jungu, ki je po branju Uliksesa ugotavljal, da ima tudi Joyce shizofrenijo.

Dublin v srcu, grob v Zürichu
Poleg Uliksesa in zbirke Ljudje iz Dublina literarni kritiki med vrhunce pisateljevega ustvarjanja uvrščajo tudi romana Umetnikov mladostni portret in Finneganovo bdenje. Ravno to je bilo njegovo zadnje in morda najzahtevnejše objavljeno delo (1939). Da je bil ob koncu življenja že precej uveljavljen, priča tudi to, da je bilo Finneganovo bdenje ob izdaji tako v Veliki Britaniji kot v ZDA razglašeno za "knjigo tedna". Vsa glavna Joyceova dela so bila prevedena v slovenščino, prav tako pa tudi nekateri manj znani zapisi, ki so leta 2001 izšli pod naslovom James Joyce: Poezija in kratka proza.

Leta 1940 je Joyce znova bežal pred novo svetovno vojno vihro, umrl pa leto kasneje v Zürichu. Čeprav je pokopan daleč od rodnega Dublina, ki ga ni obiskal skoraj 30 let, je nekoč povedal: "Ko umrem, bo Dublin zapisan v mojem srcu." V irski prestolnici bodo obletnico Joyceove smrti zaznamovali z brezplačnim vstopom na razstavo v Centru Jamesa Joycea in s predavanji o pisatelju.