Ekipa pod vodstvom vodje Vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta Zahija Havasa je 174 metrov dolg predor začela čistiti novembra leta 2007.

Grobnica faraona Setija I., ki je vladal od leta 1314 do 1304 pr. n. št., velja za eno najlepših grobnic v Dolini kraljev. Predor je bil vklesan v živo skalo. Ekipa arheologov je stene predora podprla s kovinskimi oporniki in izvirne kamnite stopnice v predoru zaščitila z lesom, so v sporočilu za javnost zapisali na egiptovskem ministrstvu za kulturo.

Dve stopnišči in druga odkritja
Havasova ekipa je na koncu 136 metrov dolgega odseka predora, ki ga je v 60. letih preteklega stoletja deloma očistila že ekipa, ki jo je vodil Šejk Ali Abdelrasoul, odkrila 25 metrov dolg spuščajoči se koridor. Ko so ga očistili, se je izkazalo, da gre za stopnišče s 54 stopnicami.

Za tem stopniščem je bilo odkrito še drugo, šest metrov dolgo stopnišče, vklesano v skalo. Tam so tudi lažna vrata, na katerih je napis "povišajte podboje in tako napravite širši prehod", ki naj bi ga arhitekt zapisal za delavce, ki so klesali grobnico.

V predoru so arheologi našli tudi ostanke lončenine, ki spadajo v obdobje 18. dinastije (1569-1315 pr. n. št.), in model čolnička iz fajanse.

Umetniški razcvet pod Setijem I.
Grobnico Setija I. je leta 1817 odkril Benečan Giovanni Battista Belzoni. Je najdaljša med grobnicami iz obdobja novega kraljestva in obenem prva, v kateri je okras mogoče najti v vseh prostorih in na vseh hodnikih. Seti I. je bil sin Ramzesa I. in oče Ramzesa II., ki ga je po 16 letih vladanja nasledil na prestolu.

Obdobje vladavine Setija I. slovi po velikih dosežkih na področju umetnosti in kulture in prav njegova grobnica je bila ena izmed njegovih najbolj dovršenih projektov, tudi zaradi mojstrskih barvnih poslikav. Obnovil je številna tradicionalna svetišča, ki so bila zanemarjena in celo uničena v kratkem obdobju Amarne.