Viteška dvorana v gradu Brežice je največji prostor z baročnimi poslikavami v Srednji Evropi, ki jih je na začetku 18. stoletja ustvaril Karel Frančišek Remb (1674-1718). Iz nje vodijo vhodi v prvo in drugo nadstropje. Dvorana je dolga 35, široka 10 in visoka 8 m. Ob čelnih stenah sta leseni stopnišči, bogato okrašeni z motivi vitičevja in s srebrno barvo naslikanimi portreti v medaljonih. Vzdolžne stene so poslikane z arhitekturnimi motivi iz preteklosti, na čelnih stenah so upodobljene pokrajine, na prehodu k stropu pa mitološki motivi. Foto: MMC RTV SLO
Viteška dvorana v gradu Brežice je največji prostor z baročnimi poslikavami v Srednji Evropi, ki jih je na začetku 18. stoletja ustvaril Karel Frančišek Remb (1674-1718). Iz nje vodijo vhodi v prvo in drugo nadstropje. Dvorana je dolga 35, široka 10 in visoka 8 m. Ob čelnih stenah sta leseni stopnišči, bogato okrašeni z motivi vitičevja in s srebrno barvo naslikanimi portreti v medaljonih. Vzdolžne stene so poslikane z arhitekturnimi motivi iz preteklosti, na čelnih stenah so upodobljene pokrajine, na prehodu k stropu pa mitološki motivi. Foto: MMC RTV SLO
Grad Brežice
V gradu Brežice domuje Posavski muzej s številnimi zbirkami, v viteški dvorani potekajo številne prireditve, v grajski kleti shranjujejo vino Vina Brežice. Začetki gradu segajo v leto 1241, ko so v pisnih virih prvič omenjene Brežice. Grad je bil sprva lesena utrdba, povezana s takratno naselbino Gradišče, pozneje pa se je razvil v obliko, ki jo ima danes. Foto: MMC RTV SLO

Obnovo gradu, v katerem od leta 1949 deluje Posavski muzej, naj bi končali oktobra. Restavracija fresk in obnova vsega od kleti in tal do podstrešja bo po podatkih občine Brežice stala dva milijona evrov. Občina bo za naložbo prispevala približno 0,8 milijona evrov, kolikor bo stala tudi obnova viteške dvorane s freskami iz 18. stoletja, ki jih je pretekli teden začel restavrirati Restavratorski center Slovenije. Preostalih 60 odstotkov denarja za obnovo bodo pokrili iz evropskih virov.
Tokrat bo obnovljena četrtina gradu
V preteklosti so prostore gradu že večkrat obnavljali, kljub temu pa je treba v grajski zgradbi rešiti težave s statiko, vlago, električno napeljavo, ogrevanjem in razsvetljavo. Tomaž Teropšič, direktor Posavskega muzeja, ki v štirih krilih stavbe deluje s štirimi kustodiati in več zbirkami, je zadnje posege je označil za največje od 18. stoletja.
Posavskemu muzeju, ki bo z vsaj polovično prenovljenimi zbirkami polno dejavnost nadaljeval konec prihodnjega leta, bo obnova po Teropšičevih besedah omogočila boljše delovne pogoje. V renesančnem brežiškem gradu ima Posavski muzej svoje upravne in muzejske prostore, depoje in restavratorsko delavnico, kjer hrani premično kulturno dediščino od prazgodovine do zbirke novejše zgodovine in slikarskih zbirk.

Po obnovi bodo lahko viteško dvorano, v kateri bodo uredili talno ogrevanje, uporabljali skozi vse leto. V njej bodo namestili osvetlitev na več ravneh, obnovili pa bodo tudi tlak in dvoranska vhoda z lesenima stopniščema ter zamenjali vsa vrata in okna. Na celotno obnovo čaka tudi sedanji poročni del stavbe, meščanska soba in predprostor viteške dvorane, nadgradili pa bodo tudi protipožarno in protivlomno zaščito ter videonadzor. Po koncu tokratne faze obnove bo urejena približno četrtina gradu, po Teropšičevih besedah pa se bodo potegovali za njeno nadaljevanje in nova obnovitvena sredstva.