Z odprtjem razstave z naslovom v piranskem narečju El Tartini in Piassa, ki bi se v prevodu glasil Tartini na trgu, in s koncertom orkestra I Solisti Veneti pod vodstvom Claudia Scimoneja se bodo drevi v Piranu slovesno poklonili obletnici odkritja tega spomenika na osrednjem mestnem trgu, ki je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta.

Na odkritje spomenika od drugje prišlo toliko ljudi, kot jih je takrat sploh prebivalo v Piranu
Razstava v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere bo obiskovalce z bogatim dokumentarnim gradivom popeljala v čas tega izjemnega dogodka, pojasnjuje Žitkova. Z razstavo osvetljujejo razmere pred postavitvijo spomenika in sam slovesni dogodek, ki se je zgodil na današnji dan leta 1896.

Ob odkritju spomenika se je namreč zbralo toliko ljudi, kot je imel Piran tedaj prebivalcev. V obmorsko mestece je tako s parniki, jadrnicami in tudi na vesla prišlo na tisoče ljudi iz vse Istre, pa tudi iz Furlanije in Benečije, da bi doživeli odkritje spomenika eni največjih osebnosti te pokrajine.

Odmevni dogodek, o katerem so poročali časopisi vse od Dunaja do Benetk
Prvi odbor za postavitev spomenika so ustanovili že leta 1888, nadaljnje priprave pa so trajale več let. Na razstavi je mogoče spoznati osrednje akterje, ki so dogodek pripravili, obiskovalec pa lahko tudi prelista evropske časopise, ki so dogodku takrat namenili precejšnjo pozornost.

Postavitev v pritličju Palače Gabrielli, sedežu pomorskega muzeja, obiskovalcem razstave prek bogatega dokumentarnega fotografskega gradiva, listin in drugega arhivskega gradiva pričara tako kronološki razvoj kot tudi samo vzdušje od slovesnosti.

Vragov trilček iz sna pretočen v notni zapis
V Piranu rojeni Giuseppe Tartini (1692-1770) velja za enega največjih violinistov svoje dobe ter priznanega skladatelja in glasbenega teoretika. Nekaj let je svoje umetniško delovanje opravljal na dvoru v Pragi, potem pa se je spet vrnil v Padovo, kjer je leta 1728 ustanovil glasbeno šolo, ki jo je vodil do svoje smrti. Zapustil je obsežen opus z okoli 130 koncerti in več kot 170 sonatami za violino.

Skladateljeva najbolj znana sonata je Vragov trilček. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Tartini je takoj, ko se je prebudil, melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino.

Drevišnjo slovesnost v Palači Gabrielli z začetkom ob 19.30 bo poleg razstave pospremil še koncert orkestra I Solisti Veneti na Tartinijevem trgu ob 21. uri, na katerem bodo tudi zaigrali na Tartinijevo violino.