97-letni Boris Pahor je zadnja leta deležen mnogih priznanj in odlikovanj, a v rodnem Trstu je omemba fašizma velik kamen spotike. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
97-letni Boris Pahor je zadnja leta deležen mnogih priznanj in odlikovanj, a v rodnem Trstu je omemba fašizma velik kamen spotike. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Uradna Italija ne želi, da bi se fašizem predstavljal v slabi luči. Vztraja, da Slovencev niso želeli asimilirati, prav tako pa ostaja odprto tudi vprašanje, kdo je požgal narodni dom v Trstu ... Foto: EPA
"Ko ti nekdo nekaj podari, moraš to sprejeti. Borisu sem izkazal veliko prijateljstvo, a Boris - ki ga je morda nekdo naščuval -, je postavil preveč pogojev. Pogojev pa ne gre postavljati, ko ti nekdo nekaj podari. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe," je izjavil tržaški župan. Foto: nicoladavanzo.com
Boris Pahor
Kot pravi Pahor, "poštena zgodovina ne omenja le pretrpljenega zla, temveč tudi povzročeno, predvsem če se je slednje zgodilo prvo.
Mitja Kosmina
Častni meščan Trsta bo postal zmagovalec zadnje tržaške jesenske regate Barcolana Mitja Kosmina. Foto: RTV SLO

Italija je država, v kateri je še vedno splošno razširjeno mnenje, da so zmagali v prvi svetovni vojni, fašizem pa je bil sistem, s katerim ni bilo nič narobe. In medtem ko je Nemčija po drugi svetovni vojni pod nadzorom zaveznikov morala prestati denacifikacijo, v Italiji defašizacije ni bilo nikoli.

Zaradi odporniškega gibanja so bili namreč po koncu vojne znova razumljeni kot zmagovalci, vodja italijanske komunistične partije Palmiro Togliatti kot pravosodni minister pa je podpisal pomilostitev vseh sodelujočih pri prejšnem sistemu.

Fašizem tako v Italiji ni bil nikoli javno obsojen, prav tako pa tudi nikoli ni bilo omenjeno, da so imeli fašisti v programu tudi etnično čiščenje Slovencev. Namesto tega celotna italijanska politika govori o zločinskosti Slovanov, ki so "uboge Italijane metali v fojbe", žrtve pa naj bi se štele v tisočih. V tem duhu poteka tudi zadnja zgodba.

Na Tržaškem namreč že nekaj časa poteka afera okoli najprej napovedane, potem pa umaknjene podelitve priznanja zaslužnega meščan Tržačanu Borisu Pahorju. Afera je presegla krajevni okvir, saj so novici veliko prostora posvetili tudi v enem osrednjih italijanskih časopisov Corriere della sera.

Nacizem da, fašizem ne
Vse se je sicer začelo septembra leta 2008, ko je tržaški občinski odbor sprejel sklep o podelitvi priznanja zaslužnega meščana, do podelitve pa ni prišlo. Pisatelj se je namreč v pismu tržaškemu županu Robertu Dipiazzi zahvalil, vendar je postavil pogoj, da je v utemeljitvi omenjeno tudi obdobje fašizma, ne samo prestana grozodejstva v nacističnih taboriščih, kot je pisalo v sklepu in kar je tema knjig, ki so v Italiji zelo priljubljene.

O podelitvi so razpravljali načelniki svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu, zaradi Pahorjevega vztrajanja pa je župan Dipiazza na koncu sklep umaknil. Že na vljudnostnem srečanju z novo slovensko konzulko v Trstu Bojano Cipot 17. decembra tistega leta je Dipiazza na opozorilo o še neuresničeni podelitvi naziva zaslužnega meščana Pahorju odgovoril, da "je težko dati priznanje nekomu, ki pravi, da ga bo sprejel pod določenimi pogoji".

Dipiazza: Podarjenemu konju se ne gleda v zobe
Po enoletnem čakanju pa je afera znova izbruhnila zadnje dni leta 2009, ko je župan tudi javno, v intervjuju za Primorski dnevnik, dal vedeti, da Pahor ne bo dobil priznanja. Takrat je dejal, da je Pahorju želel podeliti naslov zaslužnega meščana Trsta, a mu je ta postavil nekatere pogoje.

"Ko ti nekdo nekaj podari, moraš to sprejeti. Borisu sem izkazal veliko prijateljstvo, a Boris - ki ga je morda nekdo naščuval -, je postavil preveč pogojev. Pogojev pa ne gre postavljati, ko ti nekdo nekaj podari. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe," je takrat izjavil tržaški župan. Ali je to, da Slovenec zahteva omembo sistema, ki je želel iztrebiti Slovence, res prevelik pogoj?

Nagrado mu bo podelil alternativni odbor
Afera je nekatere tržaške intelektualce spodbudila k temu, da so oblikovali spontani odbor Svobodni in enaki državljani, ki je sklenil Pahorju podeliti alternativno priznanje Trst, kultura omike, saj ga imajo Pahorja za živega pričevalca grozot včerajšnjega in današnjega fašizma.

V razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bodo ravno nocoj odprli razstavo Fašizem in Slovenci - izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Pahor je pobudnikom poslal pismo, v katerem se zahvaljuje za solidarnost in poudarja, da je, ko je izvedel za namero občine Trst, da mu podeli priznanje, pisal županu in se mu zahvalil ter ga prosil, naj preizkušnjam, ki jih je preživel v nacističnih taboriščih, doda tudi tiste iz fašističnega obdobja.

Kot pravi Pahor, "poštena zgodovina ne omenja le pretrpljenega zla, temveč tudi povzročeno, predvsem če se je slednje zgodilo prvo," je Pahor zapisal v pismu, ki ga je objavil Primorski dnevnik. Pahorju bodo nagrado podelili čez kakšen mesec, ko bodo tudi predstavili film o pisatelju.

.

Priznanje tudi iz avstrijskega državnega vrha
Pisatelj je bil medtem deležen še enega priznanja: z začetka tega tedna je namreč vest, da je avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer Pahorju dodelil visoko državno priznanje, in sicer veliki častni križ za zgodovino in umetnost.

Mitja Kosmina bo častni meščan
Sicer pa je tržaški občinski odbor nekaj dni pred koncem leta podprl županovo namero, da podeli naziv častnega meščana Mitji Kosmini, zmagovalcu zadnje tržaške jesenske regate Barcolana.