Drugo
Detroit, nekdanja meka avtomobilske industrije, je danes mesto, polno zapuščenih industrijskih objektov in revnih sosek, prežetih s kriminalom. Foto: EPA
Leta 2010 je v Detroitu živelo le še 713.777 ljudi, več kot milijon manj kot na vrhuncu leta 1950, ko je imelo mesto več kot 1.800.000 prebivalcev. Foto: EPA
Številni prebivalci so se v želji po boljšem življenju odselili v druge ameriške metropole. Foto: EPA
V drugi polovici 60. se je zaradi nemirov in boja za pravice temnopoltih belsko prebivalstvo množično odseljevalo v predmestja. Foto: EPA
V 70. letih je bila ameriška avtomobilska industrija zaradi bencinske krize močno prizadeta, mestne ulice so preplavila mamila, predvsem heroin in crack kokain. V 90. je prišlo do preporoda mesta. Foto: EPA
Nov udarec je že tako ranjenemu mestu v zadnjih letih zadala še gospodarska kriza. Foto: EPA

Dodaj v

Padli avtomobilski velikan Detroit vstaja iz pepela

Kunsthalle Detroit za oživljanje umetniškega prizorišča v mestu
17. junij 2011 ob 09:37,
zadnji poseg: 17. junij 2011 ob 09:56
Detroit - MMC RTV SLO

Nekdanja banka v predelu Detroita, tako prežetem s kriminalom, da so ukradli celo nekaj cevi iz stavbe, okna pa so prerešetana z naboji, je postala muzej multimedijske in svetlobne umetnosti.

Neprofitna organizacija si prizadeva Detroit spet vpisati na umetniški zemljevid sveta. Če jim bo uspelo zagnati delovanje omenjenega muzeja, organizatorji projekta upajo, da jim bodo sledile tudi druge galerije in podjetja, s čimer bi revno in zamemarjeno območje preobrazili na podoben način, na kakršnega so v New Yorku umetniki soseski Chelsea in SoHo iz zapuščenih povzdignili v trendovski.

Tate Osten, v Rusiji rojena umetniška svetovalka, je skupaj s skupino prostovoljcev mesece prenavljala sto let staro podružnico banke Detroit Savings, prvo razstavo so odprli 10. junija. Skupina, ki se je poimenovala Kunsthalle Detroit (po nemškem izrazu za umetniško dvorano), želi izboljšati ne le estetsko podobo mesta, ampak tudi njegov gospodarski položaj. "Takšna metropola, kot je Detroit, mora priti nazaj na kulturni zemljevid sveta, kjer je že bila pred 100 leti. In prav to je tisto, kar je mene, moje prijatelje in kolege spodbudilo, da smo se združili in ustvarili to ustanovo," pravi Ostenova.

Desetletja trajajoča izseljevanja so v Detroitu pustila temačno sled: na stotine praznih stavb, ki so pritegnile številne umetnike od drugod v iskanju "praznega platna". A to platno je precej uničeno: zapuščeno zemljišče čez cesto od Kunsthalleja prekriva do pasu visoka trava, med redkimi stavbami v bližini, ki so dejansko v uporabi, so smetišče, avtomehanična delavnica, cerkev in trgovina s hrano s streho, obkroženo z bodečo žico. V daljavi pa je videti nebotičnike mestnega središča.

Ostenova priznava, da je območje precej "kritično", grafitov z zidov stavbe ne morejo oziroma ne smejo izbrisati, ker so jih narisali člani tamkajšnjih tolp. Slišali so strašne zgodbe, sem ter tja se sliši streljanje. K Ostenovi so že pristopili prebivalci in ji svetovali, naj se tam ne zadržuje brez strelnega orožja. Pred kakšnim letom so v stavbo vlomili nepridipravi in ukradli videoprojektorje, DVD-predvajalnike in orodje, a Ostenova še kar verjame, da je to dobra lokacija in da večino mimoidočih predvsem zanima, kaj se dogaja notri. V muzeju so namestili nadzorni sistem, za prvo odprtje so najeli varnostnike. Na ogled so dela okrog ducata umetnikov, med katerimi sta tudi Sebastian Diaz Morales in Hans Op de Beeck.

Slikar Donald Cronkhite, ki živi v detroitskem predmestju Allen Park, pravi da so prizadevanja Ostenove navdušujeoča, saj "nekdo prepoznava potrebo po takšnem prizorišču in je pripravljen tvegati, ker ga bo ustanovil v Detroitu". Dodaja, da so v preteklosti številni umetniki čutili, da morajo, da bi jim uspelo v umetniškem svetu, oditi v New York ali Chicago, a se zdaj vračajo. Številni kupujejo prazne domove in jih prenavljajo v ateljeje.

Na začetku 60. let je newyorški SoHo pritegnil množice umetnikov, ki so iz pozabljenih industrijskih ruševin ustvarili kreativno meko. V letih, ki so sledila, so tam živeli nekateri najvplivnejši ameriški umetniki. Na podoben način se je preobrazila Chelsea in se iz industrijskega okrožja spremenila v umetniško sosesko s stotinami galerij.

Nastajajoči neprofitni muzej Ostenove ne leži daleč od 125-letnega Detroitskega inštituta za umetnost in je približno isto oddaljen od Muzeja sodobne umetnosti v Detroitu, ki so ga leta 2007 odprli v propadli prodajalni avtomobilov znamke Dodge. Prepričana je, da bo umetniška dvorana uspešna zaradi izjemnega potenciala mesta, bogastva praznih prostorov in "mlade energije". Čeprav pri projektu ne gre za kopičenje denarja, Ostenova upa, da bo kazalnik izboljšav. Umetnost si želi preusmeriti "od elit k surovim tlem" in jo pokazati "ljudem, ki sicer morda nikoli v življenju ne bi zapustili svoje soseske".

Ostenova dobro pozna mednarodno sodobnoumetniško sceno, saj je najprej delala za fundacije Open Society milijarderja Georga Sorosa v St. Petersburgu, pozneje pa je v New Yorku delala kot koordinatorka projektov in svetovalka za umetniške zbirke zasebnikov in podjetij. Je tudi klasično šolana baletka, ki je bila sedem let direktorica baletnega muzeja.

Maja leta 2009 je na televiziji videla materialno propadanje Detroita. Čeprav ni še nikoli obiskala mesta, je poznala njegovo dediščino avtomobilske prestolnice in "težave iz 60. let". Najela je avto in se iz New Yorka odpeljala v Detroit. Kar je videla, jo je spravilo v jok in še utrdilo njeno prepričanje, da je "nekaj treba storiti". Julija istega leta sta se s soprogom za stalno preselila tja, kupila sta stanovanje z 220 kvadratnimi metri v soseski Boston Edison za borih 27.000 dolarjev. Lokacijo muzeja pa so zakupili za 60.000 dolarjev.

Kuntshalle Detroit živi od zasebnih donacij, z drugimi "kunsthalleji" po svetu si deli ime in duha, Ostenova upa, da bodo v prihodnosti medsebojno sodelovali. Načrtov, da bi prodajala umetnine, ki so na ogled, nima, namerava zaračunavati le nizko vstopnino v obliki predlagane donacije. Za poravnavo stroškov je prodala osebni nakit in oblačila, na spletu pa najde orodje, s katerimi si nato pomagajo pri gradnji in prenovi.

Ima velike načrte z nakupi zapuščenih stavb po vsem Detroitu in ustanovitev sistema "satelitnih" umetniških centrov, za zdaj pa je najbolj osredotočena na uspeh prvega razstavišča. "To je šele začetek. Spremembe se začnejo z enim korakom," pravi.

Al. Kl., po prispevku Jeffa Karouba za agencijo AP
Prijavi napako
Komentarji
SilverBee
# 17.06.2011 ob 10:19
heh kot, da bi gledal Pripyat ali slike povojne Bosne :P
TheNomad
# 17.06.2011 ob 12:05
No, bojo pa vsaj filmarji meli eno veliko območje, kjer bodo lahko snemali postapokaliptične filme brez potrebe po CGI obdelavi :D
kapricar
# 17.06.2011 ob 10:38
kluna@ hvala!
res da je lahko želja po uspehu velika, ampak ni ga uspeha, ki bi me prepričal, da kupim stanovanje v tej tečrti. želja po življenju je večja!
miroslav
# 02.07.2011 ob 23:07
detroit danes je logična posledica...včasih bi blo fajn razmislit o vzrokih...
Gyorgy
# 02.07.2011 ob 12:02
Super preporod v 90ih.... iz 1100000 prebivalcev jih ima danes 750000.
o'fenomeno
# 18.06.2011 ob 13:40
priština
ixxo
# 05.07.2011 ob 20:04
hehe, le kako bodo izboljsali mesto, ce jih pa polovica niti brati ne zna. so hoteli pravice, zdaj jih pa imajo.
kapricar
# 17.06.2011 ob 09:58
če je v 90. prišlo do preporoda mesta, bi lahko pol tut kakšno svežo sliko objavili, edin če od takrat ni spet vse propadlo :)
Elemental
# 17.06.2011 ob 10:09
Namesto da packajo grafite po podrtih hišah in se drogirajo bi raje vsak napolnil vrečko za smeti in bi mesto zgledalo mnogo bolj prijaznejše in pozitivne energije za razvoj... ampak najlažje je kriviti nekoga drugega.
kluna
# 17.06.2011 ob 10:02
@kapricar: Fotografije so iz leta 2009.
Kazalo