Zgodovinarju bodo nagrado Inštituta za donavski prostor in srednjo Evropo (IDM) podelili danes na Dunaju, ob tej priložnosti pa bo svoja razmišljanja o vlogi zgodovine v današnjem času z zbranimi delil poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

Žirija je v svoji obrazložitvi Vodopivca opisala kot vsestranskega slovenskega zgodovinarja in znanstvenika, čigar delo je zelo zaznamovalo in zaznamuje zgodovinopisje, še več, tudi zgodovinsko in javno zavest v Sloveniji.

"Njegove znanstveno in družbeno delovanje ga je v 70. in 80. letih pripeljalo v vrste kritične slovenske inteligence, ki je kot jedro novih civilnodružbenih struktur s kritično analizo pod vprašaj postavila socialistični sistem. Vodopivec je mednarodno priznan in ga ne cenijo samo v neposredni soseščini (Avstrija, Madžarska in Italija), ampak tudi v Zahodni Evropi in ZDA. Z avstrijsko znanostjo je vedno imel tesne stike, tako z univerzama v Celovcu in Gradcu kot tudi s komisijo za zgodovino Habsburške monarhije Avstrijske akademije znanosti (ÖAW)," so še zapisali v utemeljitvi.

Od Pohlinove slovnice do samostojne države
Peter Vodopivec se je ob vzpostavljanju samostojnosti Slovenije ukvarjal predvsem s preoblikovanjem pouka zgodovine in v ta namen sodeloval pri pisanju šolskih učbenikov in zgodovinskih atlasov. Pred dvema letoma je izšla njegova obsežna zgodovina Slovencev od 18. do 20. stoletja Od Pohlinove slovnice do samostojne države, leta 2007 pa je izšel že tretji natis. Knjiga se z več kot 2.000 prodanimi izvodi uvršča med najbolj prodajane in uspešne naslove s področja slovenskega zgodovinopisja.

Nagrado Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope podeljujejo od leta 1997 dalje, nagrajencu pa prinese 7.200 evrov. Lani je šlo priznanje v roke češkega zgodovinarja Jiržija Koralka. Med slovenskimi dobitniki pa so Sergij Vilfan, Vasilij Melik in Tamara Griesser-Pečar.