Materinski dom Ljubljana odlikuje skladnost na vseh ravneh, so zapisali v utemeljitvi. "Novo arhitekturno telo je prostorsko in vsebinsko navzven odlično umeščeno v obstoječe stanovanjsko tkivo, navznoter pa s sredstvi spretnega prostorskega oblikovanja začasnim stanovalcem zmore povrniti izgubljeni občutek doma, varnosti in dostojanstva."

Sproščena in optimistična arhitekturna stvaritev
Kot še meni žirija, je nagrajeno stavbo mogoče označiti kot sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. To je stavba, v kateri nihče ni zares doma, a se v njej lahko vsi počutijo kot doma. Kot takšna postavlja nove standarde za uveljavitev tipologije tovrstnih stavb, hkrati tematizira aktualna vprašanja poslanstva arhitekture v sodobni družbi.

Po besedah Blaža Budje je nagrajeno trojico arhitektov pri snovanju projekta najprej zanimalo, kako se bo hiša kompozicijsko vpletla v prostor. Obenem jih je skrbelo, kako bo v okolje večinoma enodružinskih hiš sprejet program stavbe. Vendar se jim je, kot je poudaril, verjetno tudi z arhitekturnim nagovorom, posrečilo, saj so sosedje lepo sprejeli medse materinski dom. Nalogo za izdelavo načrta materinskega doma so dobili od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so jim precej natančno predstavili želje in smernice. Pred projektom so si ogledali materinski dom na Karunovi, precej predlogov pa so prispevali tudi vodje in uporabnice materinskega doma, je še pojasnil.

Samozavesten, a preudaren vstop v polje naravne dediščine
Arhitekturo Nogometnega centra Brdo pri Kranju podpisujejo Tomaž Krušec, Lena Krušec in Vid Kurinčič, ki so letos tudi za ta projekt prejeli že nagrado Prešernovega sklada. Avtorja krajinske ureditve sta Ana Kučan in Luka Javornik. Kot je zapisala žirija, arhitekturna in krajinska zasnova nogometnega centra izkazuje zavedanje o pomenu, ki ga imata v polju narodove kulture tako šport kot arhitektura. V občutljivo območje naravne in kulturne dediščine vstopa samozavestno, a preudarno.

Inovativna interpretacija hiše na Bledu
Hiša na Bledu je delo arhitektov Aleksandra Lužnika, Ane Ocvirk Šafar in Monike Fink Serša. Žirija je v njihovem delu prepoznala tankočutno prostorsko umestitev, uravnotežene zasnove zunanjega in notranjega prostora, inovativne interpretacije ovoja ter smiselne in učinkovite uporabe materialov in konstrukcij.

Prispevek k uveljavljanju arhitekturne stroke
Avtorja prenove palače na Krekovi ulici 2 v Mariboru za potrebe Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru sta Janko J. Zadravec in Uroš Lobnik. Prenova palače po prepričanju žirije odpira nove poglede na problematiko revitalizacije pomembnih arhitekturnih stvaritev iz 19. in 20. stoletja na Slovenskem, vzgojno poudarja pomen ponovne uporabe obstoječega praznega stavbnega fonda in prispeva k uveljavljanju arhitekturne stroke.

S poznavalskim in distanciranim pogledom na kulturni prostor
Plečnikovo nagrado za revijo Outsider prejmejo Nina Granda, Matevž Granda, Tinka Beltram Prekovič, Miloš Kosec in Petra Čeferin. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

S študentskim Plečnikovim priznanjem so nagradili magistrsko delo Senzorialno doživljanje arhitekture odmika, Idejna zasnova Hiške iz kamna na Loborju Tadeja Juranoviča (mentor Mitja Zorc, somentor Sebastjan Vörös).

Na razpis za Plečnikova odličja za leto 2017 je prispelo 44 predlogov, od tega 27 predlogov za izvedene zgradbe in ureditve, osem predlogov za dela s področja arhitekturne publicistike in devet predlogov za študentska priznanja. O nagrajencih je odločala žirija, ki so jo sestavljali Igor Sapač (predsednik), Nejc Černigoj, Tanja Simonič Korošak, Urša Vrhunc in Maša Živec.

Po podelitvi nagrad v Narodni galeriji so v Galeriji DESSA odprli razstavo del prejemnikov Plečnikovih odličij in nominirancev.