Nagrado si je tako razdelilo več arhitektov, ki so poskrbeli za različne vidike planiškega nordijskega centra, in sicer Matej Blenkuš, Miloš Florijančič in Klemen Kobal za arhitekturo športnih objektov, Aleš Vodopivec in Marko Smrekar za arhitekturo osrednjega objekta za smučarske teke ter servisnih in ogrevalnih objektov ter Ana Kučan in Luka Javornik za krajinsko arhitekturo zunanje ureditve.

S prenovo obstoječega Centra za smučarske skoke ter z novim tekaškim centrom je Nordijski center Planica edinstven kompleks, katerega vsebinska in tehnološka zasnova sta dosežek svetovnih razsežnosti. Z ureditvijo tehnično in konstrukcijsko dovršenih športnih naprav ter večplastno programsko zasnovo omogoča organizacijo mednarodnih tekmovanj najvišje ravni v smučarskih skokih, poletih, tekih na smučeh in nordijski kombinaciji. Gre za prireditve z množico obiskovalcev, obsežno infrastrukturo in zahtevno logistiko, je zapisala žirija.

Večplastnost ureditve omogoča organizacijo logistično zahtevnih prireditev, vendar je enaka pozornost namenjena celoletnemu delovanju centra za treninge in rekreacijo in s tem tudi njegovi vsakodnevni podobi.

Avtorjem je uspelo tehnične in organizacijske zahteve velikega športnega objekta združiti v prepoznavno celostno ureditev območja, ki izvira iz odnosa med programsko, konstrukcijsko in tehnološko dovršeno, a hkrati spoštljivo intervencijo v izjemno visokogorsko krajino.

Temu odnosu je podrejena umestitev objektov in športnih naprav. Projekt že izdelano simbolno podobo Planice izčisti na vseh ravneh uporabe, oblike in orientacije z zadržanim, logistično smiselnim oblikovanjem.

Osrednja priznanja slovenskim avtorjem za stvaritve na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme
Letos je na razpis za Plečnikovo nagrado prispelo 47 predlogov, kar po mnenju žirije izkazuje živahnost dogajanja v arhitekturni stroki v Sloveniji, so sporočili iz Sklada arhitekta Jožeta Plečnika.

Pri ogledih so se člani žirije prepričali, da je kakovost izvedb pri javnih objektih še vedno prevečkrat odvisna od skorajda volonterskega napora arhitektov pri projektantskem nadzoru, ko se morajo z veliko mero težav spopadati s slabšimi podizvajalci, izbranimi na podlagi prevladujočih cenovnih ponudb. "Kljub temu je videti, da se v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami gradijo sorazmerno dobri javni objekti in se uveljavljajo dobre arhitekturne, urbane ter krajinske ureditve," je še ugotavljala žirija.

Plečnikove medalje dobijo ...
Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo sta prejela projekta obnove Plečnikove hiše avtorjev Maruše Zorec, Maše Živec in Matjaža Bolčine ter stanovanjskega objekta Prule avtorjev Matije Bevka, Vase J. Perovića, Tadeja Glažarja in Blaža Goričana.

Plečnikovo medaljo za prispevek s področja strokovne publicistike so podelili Igorju Sapaču in Franciju Lazariniju za delo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Študentsko Plečnikovo priznanje pa je prejela skupina sedmih študentov pod mentorstvom Mitje Zorca za delo En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška - razstava in pilotna raziskava na primeru 14 šol v Ljubljani.